Že, da po svetu divjajo vojne, da je politika sprijena do obisti, gospodarstvo in zdravstvo pa sta v razsulu – a na koncu dneva so tu športna poročila. Vsesplošni krizi navkljub nas vedno znova navdajo z upanjem za človeško vrsto. Ni je teme, ki bi Slovence zedinila zanesljiveje kot ravno šport. Športniki so naši junaki, naši ambasadorji, malodane odrešeniki. Narodov Dončiće, Pogačarjev in Mazejevih postavljajo na svetovni zemljevid, mladino pa nazaj na igrišča. V času, ko smo vsi samo še koleščki v sistemu, tudi tiste, ki se s športom ukvarjamo samo z varne, neprepotene razdalje, bodrijo, da se s trudom daleč pride in da za dežjem porazov vselej posije sonce. Toda ali je družbeni pomen športa res sorazmeren z njegovim prispevkom k družbeni blaginji? Ali gre samo za nedolžen užitek ob dobri igri, ali pa nemara za škodljivo tekmovalnost? A spodbuja zdrav skupnostni čut oziroma zgolj podpihuje nacionalizem? In navsezadnje – kaj šport sploh je in zakaj ga že od grškega pamtiveka tako slavimo?Nekega deževnega kimavca se bledična vedoželjneža spustita v klet ptujskega Muzikafeja za gostilniško debato o športu, ki je športna vsaj po duhu, če že ne po gibljivosti. Ob tem se zahvalita svojemu tokratnemu pokrovitelju, založbi KUD Apokalipsa, in ocenita njeno zadnjo izdajo, knjigo Primoža Reparja, “77: Osrečenost v času Luke Dončića”.# PokroviteljKUD Apokalipsa (https://apokalipsa.si)# Zahvala za gostoljubjeDom kulture Muzikafe (https://www.muzikafe.si)# Kazalo00:00:00:00 Začetek00:00:27:26 Ali je tekmovalnost športa škodljiva za otroke in družbo00:04:20:11 Pregled tem00:05:16:26 Ali so športniki junaki našega časa00:09:05:06 Športni uspehi promovirajo državo00:13:47:28 Kakšno vlogo igra šport v najinih življenjih00:14:34:17 Telovadba v šoli00:16:55:17 Zadržanost glede kulta športa00:18:01:29 Militarizem in šport00:18:39:22 Kaj je šport00:19:58:10 Šport = organizirana oblika tekmovalne igre00:27:32:09 Ugodje ob gledanju športa00:29:32:11 Zakaj se radi igramo00:32:04:26 Zgradba in zgodba športa00:33:50:29 Gledanje športa kot posredno igranje00:36:00:18 Prvinsko ugodje ob igri in športu00:36:25:12 Šport kot trenje med pravili in svobodo00:39:13:05 Intersubjektivnost športnih pravil00:40:52:08 Kako nastanejo športna pravila00:47:20:12 Implicitna pravila športa00:50:26:18 Pokrovitelji00:55:00:12 Usvajanje športne kulture00:56:00:01 Ali je tekmovalnost športa škodljiva za otroke in družbo00:57:38:01 Športne vrednote00:57:57:00 Kaj je "športno dejanje"01:01:07:00 Šport kot skupno obzorje01:01:48:28 Recenzija: Primož Repar - 7701:03:21:11 Identifikacija z Dončićem01:04:51:23 Dončić kot odrešenik 01:06:33:19 Strukturiranost in smotrnost življenja športnika01:08:47:28 Žrtev uspeha in lastne medijske podobe01:14:20:00 Ko prevlada naša javna persona01:16:08:07 Ali služimo sebi ali drugim01:17:27:00 Pristna spontanost športne igre01:19:56:19 Dončić kot upanje01:26:25:27 Pretirana tekmovalnost01:28:10:22 Individualističnost športov01:32:36:17 Športna plemenskost01:33:42:23 Zgodovina tekmovalnosti01:35:21:02 Atletskost kot del celostne urejenosti01:36:33:26 Individualizem v športu01:37:56:07 Vojaškost01:38:31:15 Nasilni borilni športi01:40:40:21 Zmaga kot edina športna vrednota01:41:50:27 Karakter športnikov01:44:02:11 Manj tekmovalni športi01:48:17:16 Športna kultura lahko spodbuja nasilnost01:51:27:01 Družbena vloga športa01:53:57:05 Kako šport koristi družbi01:54:24:24 Športniki kot motivacija k telovadbi01:55:38:22 Šport kot vir narodnega ponosa01:56:12:22 Zakaj ima športnik več pozornosti kot medicinska sestra01:58:07:22 Kitajska ideologija sreče01:58:52:27 Izpostavljanje malega človeka namesto zvezdnikov02:00:22:15 Hvaljenje delujočih ljudi namesto zvezdnikov02:00:55:15 Šport kot neživljenjski eskapizem02:03:31:01 Slovenski junaki02:04:34:15 Neoliberalna računica tržnega uspeha02:08:06:09 Potreba po celostnem premišljanju različnih področij

Ta šesta epizoda,

v kateri se z Matejo Toplak o osamljenosti razgovoriva.

Kdor lahko živi sam, je bodisi zver bodisi bog. Tako je Aristotel človeka krstil za družbeno žival. Od prvih korakov do zadnjih vzdihljajev se obkrožamo z drugimi. Z njimi smo omejeni, brez njih nebogljeni. Ne le da jih potrebujemo, želimo si, da bi oni potrebovali nas. Hrepenimo po medsebojni potrditvi in pristni navzočnosti, pri tem pa ugotavljamo, da smo včasih najbolj sami ravno skupaj. Nekateri se osamljenosti bojijo kot hudič križa, drugi samoto iščejo. Toda če je ta stvar izbire, se v ekonomiji razdrobljenih atomov vse bolj osameli znajdevamo proti svoji volji.

Zakaj človek sploh potrebuje družbo? Zakaj postajamo vse bolj osamljeni? Kaj sploh pomeni biti osamljen? Je isto kot samota? A zakaj se enemu izogibamo, drugo pa iščemo? Kako se z osamljenostjo soočamo – in kako naj jo premagamo?

Medtem ko se je preostanek ekipe mudli na apeninskem polotoku, se je njen navzoči delež, Primož Vidovič, na idilični ptujski Panorami sestal z Matejo Toplak, da bi se ob domači kavi in domači družbi pomenila o osamljenosti in jo s pogovorom nemara celo premagala. Vmes ju obišče lastnica panoramskega prenočišča, Metka Gutschi, in z njima deli svoje modrosti ter izkušnje.

Zahvala: Metki Gutschi iz Panorama B&B za gostoljubje.

00:00 - Uvod

01:33 - Naznanitev teme

03:04 - Zakaj nam je o osamljenosti nerodno govoriti

04:28 - Osamljenost v novih okoljih

05:36 - Človek kot družabno bitje

06:51 - Stigma osamljenosti

07:31 - Zakaj ne moremo živeti sami

08:57 - Človek je politična žival

09:56 - Ali smo osamljeni nesrečni

11:02 - Osamljenost vs. samota

11:28 - Ali smo radi sami?

12:29 - Delo, ki osameva

12:42 - Introvertnost in samota

14:55 - S socialnimi mediji preganjamo osamljenost

28:15 - Včasih nam ni do druženja

29:50 - Ideja samozadostnosti

34:00 - Kapitalizem ustvarja osamljene ljudi

34:10 - Socialne iniciative

34:43 - Ali je delo pobeg pred osamljenostjo

35:40 - Delo kot osmišljujoče delovanje

38:22 - Kaj pomeni biti osamljen

40:48 - Nezmožnost komunikacije

41:04 - Osamljenost tudi med ljudmi

42:03 - Eksistencialna osamljenost

43:42 - Pristen stik kot vir potrditve

45:05 - Osamljenost med marginaliziranimi

46:17 - Odvisnost od potrditve drugih

49:32 - Pristno priznanje soljudi

49:35 - Neodvisnost od ljudi

51:47 - Osamljenost kot priložnost za rast

52:20 - Iskanje potrditve v ljubezni

54:51 - Odločitev za samskost

56:18 - Družba živali

57:39 - Občutek potrebovanosti

58:58 - Kako premagati osamljenost

01:01:26 - Neediness

01:02:00 - Dajati druge na prvo mesto

01:03:51 - Pisanje dnevnika in ustvarjanja

01:05:08 - Osamljenost nemočnih

01:08:54 - Uteha tradicij in družbenih ritualov

01:13:37 - Priznavanje osamljenosti

01:18:52 - Dialog

01:23:47 - Sklep

Najbolj neugoden mir je boljši od najbolj pravične vojne. Tako je Erazem Rotterdamski svaril voditelje sveta, ki jim je vojne sladka, ker jim je ni treba izkusiti na lastni koži. Od strahovitih spopadov njega dni so minila že štiri stoletja, in kakor tistihmal, je tudi poslej kri tekla v potokih. Zahodnjaki se imamo za premirje zahvaliti samo strahu pred popolnim uničenjem, ki bi nas doletelo sicer. Ko smo že zaspali na atomskih lovorikah, prepričani, da smo videli poslednjo vojno, pa smo se čez noč zbudili v naslednji. Prepričujemo se, da ni naša; toda v globalnem, povezanem svetu se zdi, da je prav vsaka svetovna. Zakaj so na svetu vojne? Zakaj je na svetu zlo? Ali si lahko eno in drugo osmislimo ali ju pojasnimo? Kako in ali si lahko pred grozotami, nad katerimi nimamo moči, zatisnemo oči? Kaj nam je storiti v svetu, ki ga kroji surova sila, naš glas pa izzveni kot glas vpijočega v puščavi? Kako naj upamo na konec zla, ko pa ne prepoznamo niti banalnosti lastnega? Vrtna prevpraševalca, Aljoša Toplak in Primož Vidovič, sta se, toplo napojena z matčo in kavo, v zavetju domače terase zamislila, kako krhka je v resnici njena varnost, kako negotova prihodnost sveta in ali bo kdaj vojna res lahko poslednja.

Ta četrta epizoda druge sezone, v kateri se z Matejo Toplakovo o delu razgovorimo in babico Gabrijelo po modrosti njenih let povprašamo.

Je treba delat? Če hočeš kam priti, duha krepiti in življenje užiti, potem kakor se le da – vsaj če je verjeti Smolarjevemu ponarodelemu refrenu. Sto in ena različica te ljudske modrosti nas svari pred skušnjavami brezdelja in marljivost postavlja na piedestal najsvetejšega. A mnogi so v delo prisiljeni. Mnogi ga ne morejo najti. Nekateri se v njem utapljajo po lastni izbiri, spet drugi pred njegovim jarmom bežijo. Medtem ko so bratje benediktinci delali in molili, da ne bi grešili, nam krasni novi svet užitek ob delu in med delom tako rekoč zapoveduje.

Toda ko odstremo ničkaj plemenito prevaro kapitalističnega kulta dela, odkrijemo Sizifa, ki vali svojo skalo navkreber, ne da bi vedel, čemu, in brez Marxovega upanja, da bo dela in dnevov kdaj konec. Panj pridnih čebelic, ki ga čislajo gospodarji dežele Krajnske, se nemalokrat pokaže kot simbol nič manj zasužnjujočega totalitarizma od tistega, ki je naslovno geslo te epizode postavil pred vhod enega najbolj zloveščih spomenikov človeške sprevrženosti.

Je delati res treba? Čemu služi: preživetju, imetju – sreči? Ali še bolje: komu? Je vrednota sama po sebi ali sredstvo do cilja? Kakšno delo je vredno svobodnega človeka? Bi v njem morali uživati, ali pa ga zgolj trpeti? Zakaj se vanj zatekamo in zakaj pred njim bežimo? In nazadnje: Ali je delo tisto, ki osvobaja, ali tisto, ki bi se ga morali osvoboditi?

Na nedeljsko jutro tik pred prvomajskim praznikom je radoznanski tercet Primoža Vidoviča in Aljoša ter Mateje Toplak romal na Ptujsko Goro. V Okrepčevalnici babice Brede so se najprej naužili haloškega razgleda, potem pa so po nedeljskem kosilu pri babici Gabrijeli ugotovili, da je njena goveja župa njihove želodce nasitila bolj, kot je razgovor potešil njihova vprašanja – da pa si zato nič manj ne želijo repeteja ne enega ne drugega.

Ta tretja epizoda druge sezone, v kateri se s Klemnom Selakovičem o podkastih razgovoriva.

Trije beli moški sedejo v šik studio, v roke vzamejo mikrofone in vklopijo 4k kamere. Kaj nastane? Rešitev katere od svetovnih kriz, odgovor na smisel življenja – ali samo še en podkast? O tem trenutno najbolj razvpitem mediju, ki je dostopen komurkoli, kjerkoli in kadarkoli, poslušamo skoraj toliko kot podkaste same. Kaj prinašajo? Svetovni forum sredi dnevne sobe, kruh in igre za zombificirano občestvo ali zgolj mnogo hrupa za nič?

Kakšna je sploh odgovornost upravljalcev tega novega medija? Kdo podkaste dela, kdo posluša, s kakšnimi nameni, s kakšnimi koristmi? Ali je zadostno starodavno pravilo sto ljudi, sto čudi, ali pa je treba tudi tu ločevati zrno od plev? Kako koristijo kritičnemu mišljenju, če se pogosteje spogledujejo z zarotnim, in kako demokraciji, če pa žaromet najraje usmerjajo v njene rablje? Mar svoboda govora odtehta njegovo neumnost in odgovori na vprašanja vsako ceno?

O tem in še marsičem docela nepovezanem se z najuspešnejšim slovenskim podkasterjem, Klemnom Selakovičem s podkasta AIDEA, razgovorita vaša vdana varuha pravic podeželskih filozofov. V njegovem ličnem studiu, za njegovimi mikrofoni in pred njegovimi kamerami se pojavijo s svojimi, neumetnimi, dasi ne nujno inteligentenjšimi mislimi in ljubljansko fonetiko soočijo s podravsko.

​

Prisluhni na podkasterskih platformah

https://youtu.be/HkVAxIYva4c?feature=shared

https://linktr.ee/mnogohrupa

https://open.spotify.com/show/66wn6QRe6EtniXqR9eUGLn

https://podcasts.apple.com/si/podcast/mnogo-hrupa-za-ni%C4%8D/id1749865055

O podkastu

Radoznala človečnjaka rešetata zagate enaidvajsetega stoletja in sodobnike vabita, da družno zafilozofiramo o vsakdanjih in večnih vprašanjih. Z vami sta Primož Vidovič, filozof, esejist in kantavtor, in Aljoša Toplak, filozof, filmar in pisatelj.

Sledi na družabnih omrežjih

https://facebook.com/mnogohrupa

https://instagram.com/mnogohrupa

https://www.tiktok.com/@mnogohrupa

Kazalo

00:00:00 Platforma za nevarne ideje?

00:01:02 Uvod

00:03:10 6 let podkastanja

00:06:02 Motivacija za podkast

00:10:12 Kdo gleda podkaste

00:13:33 Nevarnost podkastov

00:16:17 Kriteriji pri izbiri gostov

00:18:05 Kakšna je odgovornost podkasterja

00:32:47 Aljoša s flat-eartherjem

00:37:10 Nevaren politik na podkastu

00:38:40 Janez Janša na podkastu

00:40:03 Roman Vodeb

00:45:09 Razumevanje skrajnih stališč

00:50:16 Nedistanciranost do idej

00:51:23 Moraliziranje

00:54:11 Merjenje egov v javnem prostoru

00:55:28 Občutki v konfrontaciji (Roman Vodeb)

00:58:07 Ali so globoki pogovori možni le s prijatelji

01:01:26 Nedialoškost akademskih in hierarhičnih pogovorov

01:02:32 Študij filozofije

01:09:15 Ali je danes preveč hrupa

01:13:29 Kako vedeti, ali je tvoje početje vredno

01:17:04 Ali potrebujemo podkasterje?

01:20:24 UI kot rešitev za preobilje informacij

01:25:54 Problemi UI

01:31:38 Astra AI

01:36:50 Ima UI zavest?

01:44:09 Ali svobodna volja obstaja?

01:48:17 Je Klemnova filozofija moralna?

01:54:35 Učinkoviti altruizem

01:59:04 Razsvetljeni egoizem

02:01:57 Klemnovo pojmovanje Jaza

02:06:26 Od podkastov do bistva sveta

02:11:35 Sukanje zgodovine

02:15:22 Pomen etike za človeka

02:21:46 Politična levica in desnica

02:25:00 Azijske filozofije

02:29:56 Misticizem

02:31:27 Ali Klemen reže podkaste?

02:32:05 Kaj je nirvana?

02:37:20 Zaključek

Vsak, ki ima pet minut časa, ima danes možnost, da se prerine v središče pozornosti. Na družabnih omrežjih rojijo vplivneži, najglasnejš so s podkast dobili celo svoj medij. Zeitgeistovska tema, ščepec govorniške spretnosti pa zabela izzivalnih ocvirkov, in ni ga digitalnega gurmana, ki ne bi podlegel skušnjavi. Vrnili smo se v srednji vek: vsak je svoje resnice kovač, ni več institucij, ki bi jo preverjale; inkvizicija, ki lažnim novicam sledi za petami, pa prav s tem, ko krivoverstva preganja, ta še utrdi. Nekateri od vplivnih dobrohotnežev nas želijo samo zabavati, drugi nas poučevati, a ne enih ne drugih v prvi vrsti ne zanima resnica, pač pa pozornost, ki prija njihovemu samoljubju, in številka, ki se konec meseca izpiše na bančnem izpisku.

Toda ali ti sodobni sofisti in cirkusanti res sledijo zgolj svoji dobrobiti, ali pa jih nemara zanima tudi skupna? Lahko skozi špranje novih medijev pokukajo resnice, ki bi jih nekoč vnemar zatrli v kali? Mar ti novi krmarji javnega mnenja ljudstvu dajejo le kruha in iger, ali pa ga podvzigujejo iz njegove nedoletnosti, da bi svet privedli v boljšo prihodnost? Naj stavimo na svobodo govora, brez katere se hitro znajdemo v okovih, ali na neumnost, s katero si jih bomo radevolje nadeli?

O vsem tem in še čem se izvajalca svobodnih umetnosti, Aljoša Toplak in Primož Vidovič, razgovorita na mariborski Fakulteti za računalništvo, elektrotehniko in informatiko, v varnem zavetju pred novim valom, ki preobraža in kveči medijsko krajino enaindvajsetega stoletja.

00:00 Uvod01:33 Začetek pogovora04:21 Kitajski odnos do resnice 07:10 Grki vs. Špartanci08:24 Antični podkasterji 10:20 Ali precenjujemo zmožnost za kritičnost do informacij 12:12 Zaupati v kritičnost in razumnost 14:12 Ali je zahod res v zatonu 16:55 Za družbo boljše omejiti lažne informacije 17:53 Tveganost posegov v svobodo govora 18:14 Ljudje težimo h gotovosti 19:37 Osveževanje kulture povečuje prožnost 20:14 Filozofu je v kaosu udobno 23:39 Odgovornost podkasterja 24:35 Vzgoja in izobraževanje nas opremi za svet 26:24 Kako se soočiti s škodljivimi idejami 26:53 Platformiranje kontroverznih stališč 29:33 Aktivni, sokratski dialog 30:50 Kdaj dialog postane nesmiseln 33:42 Monološkost novinarskih soočenj 35:15 Problem kvaziznanja pri teorijah zarote 35:37 Sokratski dialog lažji pri splošnih temah 36:31 Razmišljanje skozi misli drugih nas bogati 37:55 Razgovorna dinamika 38:34 Igranje po pravilih razumnega pogovora 41:11 Pogovor z ravnozemljašem 42:25 Soočenje z argumenti iz kvaziznanja ali vere 43:16 Sprejemanje skupnih pogojev pogovora 44:19 Argument iz vere 45:10 Ali je empirično izkustvo racionalen spoznavni vir 46:41 Racionalno zaupanje sogovorniku 49:20 Platfomiranje le ob možnosti razumnega pogovora 49:58 Podcastception 50:16 Podkasti so zasebna, ne javna sfera 50:56 Potreba po javnih intervencijah 53:15 Odpiranje razpotij 54:32 Kako v dialog privabiti monološke ljudi 55:12 Obadi, ki nas zbujajo iz spanca 55:49 Posegi v svobodo govora razcepijo diskurz 56:16 Grajenje javnega prostora 56:52 Družbena omrežja kot sodobne tržnice? 58:08 @danpodjed 58:58 Pogovor v živo 00:01:20 Meceni & pokrovitelji

Parazit. Pijanec. Lenuh. Antikrist. Te in še druge ljubeznive sopomenke za svoj poklic mora umetnik prenašati, odkar so mu prvič bolj kot jaga zadišale mokrocveteče rožce poezije. Odtistihmal je na eni strani on, poslanec muz, ki se šprancira po Parnasu in kroka po Montmartru, da bi v potrtih srcih up budil in noč temno razjasnil, ki tare duha. Z druge strani mu osle kažejo delavne ročice, ki varujejo pšenico in pred ognjem dom, ki skrbijo, da ima slepec, ki se s petjam ukvarja, kaj jesti in kje. Konec delovnega dne se sprašujejo, kaj Petrarkov, kaj nam Tasov treba pevcov je prijetnih, in zakaj naj bi se trgalo od njihovih mezd, da ti ne umrjejo brez dnarja.

Ali če se vprašamo v sodobnejši govorici:Zakaj naj bi država davkoplačevalski denar namenjala kulturnikom? Je bila umetnost toliko slabša, ko ga ni? Kako naj ugodnosti upravičimo delavcu, ki gara, da blagajno napolni, od visoke umetnosti, ki se v njo zajeda, pa nima nič? Kdo postavlja letvico, kje se ta začenja in končuje, ter komu na ljubo? In konec koncev: ali ima in ve poet svoj dolg?

Sto šestinsedemdeset let kar je dr. Figfig romal v zagrobni nepovrat, se stihoklepca in umovalca budnih nad,Primož Vidovič inAljoša Toplak, zbereta pod enim najstarejših ostrešij dežele Krajnske, vKnjižnici Ivana Potrča Ptuj – da bi pljunila v lastno skledo in pretuhtala, ali je v umetnosti potrebnejši dragulj ali kragulj.

Kazalo

00:00:00 Uvod

00:01:17 Zahvala knjižnici

00:01:30 Pregled dogajanj

00:05:00 Zakaj država financira kulturnike

00:07:00 Umetnost v prvobitnih skupnostih

00:10:40 Kulturniki skozi zgodovino

00:12:00 Ideološka umetnost

00:18:00 Država zagotavlja avtonomija umetnosti

00:23:50 Ali je institucionalna umetnost res avtonomna

00:27:00 Omejitve centralnega planiranja

00:27:60 Ali umetnostna stroka predstavlja ljudstvo

00:30:20 Kako delavcu upravičiti financiranje kulture

00:31:50 Nedostopnost visoke umetnosti

00:32:20 Posredni vpliv

00:35:00 Definicija kulture

00:40:20 Odnos vrhunske kulture do vsakdanje

00:44:00 Elitističnost kulture

00:46:20 Nesamoumevnost finančne podpore

00:50:00 Kulturniki morajo komunicirati svoj pomen

00:54:00 Sponzorji

00:56:00 Larpurlartizem vs. populizem

01:00:00 Med Scilo in Karibdo

01:01:25 Nujnost avantgard za družbene spremembe

01:04:00 Buržoazna umetnost konformizma

01:07:30 Ali lahko umetnost prepustimo trgu

01:09:20 Zagotavljanje dostopnosti umetnosti

01:09:50 Konformističnost masovne kulture

01:11:00 Umetnost kot kultivacija človeka

01:16:00 Kultura povečuje človekovo prožnost

01:17:50 Kultivacija sebe kot vrta

01:18:50 Kultura izboljša odzive na krizo

01:20:00 Družbeno-humanistična vloga umetnikov

01:22:30 Srednja mera v umetnosti

01:24:00 Poglabljanje življenja

Obkroženi z zasloni, prepredeni z omrežji, oboroženi z napravami in varno spravljeni med štiri stene, ki nas ščitijo pred krizami časa – to smo ljudje enaindvajsetega stoletja. Na daljavo delamo, na daljavo se družimo, na daljavo se zdaj že parimo, kadar stopimo v svet, pa ga skoraj več ne znamo pogledati skozi lastne oči, marveč le še skozi objektiv. Na neskončnem vrtiljaku multimedijev se bomo očitno vrteli, dokler ne bo vsa naša telesnost izpuhtela v binarno digitalnost. Tisti, ki si naše ničle in enke lastijo, nas medtem prepričujejo, naj si digitalno krizoliranega človeka predstavljamo srečnega. Ali je res?

Še več: Ali bo ta človek sploh še nekdanji homo sapiens, ali pa bo od njega kmalu ostalo manj kot od Tezejeve barke? V kakšno prihodnost plujejo naši krmarji in zakaj se pečajo s tehnofevdalci, ki prinašajo prav tisto globalizirano prihodnost, ki naj bi se ji upirali? Kako naj se ji upremo mi – če je to sploh še mogoče? V kolikšni meri so krize v naših glavah, v kolikšni v svetu in kdo si od njih največ obeta? In nazadnje: kako pred krizolacijo zaščititi podmladek, ki bo v krizolaciji odrastel?

Z gostom, antropologom dr. Danom Podjedom, filozofirajoča primata Aljoša Toplak in Primož Vidovič prvo sezono podkasta in koledarsko leto skleneta tako, da se zazreta v prihodnost. Kar vidita, jima ni ravno po godu, a ob toplem instant kapučinu in prijateljskem razgovoru s somišljeniki postane skoraj znosno.

Kazalo

00:25:43 Zakaj iščemo pristnost?

00:31:33 Krize tlakujejo pot populizmom

00:33:00 Normalnost kriz

00:39:12 Zatiskanje oči

00:40:43 Človek človeku kužek

00:46:41 Atomizacija družbe 

00:48:28 Pomen srečevanja v živo

00:49:46 Računalniške igre

00:50:41 Preferiranje virtualnega sveta

00:52:39 Pornografija vs. erotika

00:57:00 Omejitev telefonov v šolah

01:00:30 Telefoni mlade delajo tesnobne

01:02:16 Je omejevanje v šolah zadosten ukrep

01:03:50 Kako se šolajo bogati

01:07:45 Optimistična vizija socialnih medijev

01:11:48 Vpliv omrežij na vsakdanje interakcije

01:13:50 Odklop od omrežij

01:15:18 Ludizem

01:18:00 Razvrednotenje prijateljstva

01:15:00 Ustvarjanje skupnosti 

Nič ni bolj gotovega kot smrt. Toda čeprav je neizogibno dejstvo, ostaja tabu, ki prinaša več vprašanj kot odgovorov. Nekateri pred njo bežimo, drugi jo izzivamo, tretji si jo zaman poskušamo razložiti. Svoje življenje krojimo z minljivostjo v mislih, bližnje pa pokopavamo z vidika večnosti. Naj verujemo ali ne, z neskončnostjo se najbolj zbližamo ravno pred koncem. Ta za vernike pomeni odrešenje ali pogibel, za filozofe vajo za življenje, za tehnologe pa poslednjo oviro rasti človekove moči.

Ali se smrti še bojimo in zakaj neki? Nas tak strah omejuje ali nemara tudi motivira, da živimo bolj odgovorno? Si o njej upamo govoriti, se o njej pogovarjati z drugimi? Se bolj bojimo lastne smrti ali smrti drugih? Kakšno vlogo igra v družbi, v njenih obredih in prepričanjih? In kaj nam pove o človeku, ki jo pričakuje in ki ga prav zato tako globoko oblikuje?

V novembrskem indijanskem poletju se pred ptujsko veduto snideta Primož Vidovič, filozof, kantavtor in publicist, in Aljoša Toplak, filozof, pisatelj in filmar, da bi se sproščeno razgovorila o smrtno resnem in sredi vedrega dne o poslednjem. Sledi na družabnih omrežjih https://facebook.com/mnogohrupa https://instagram.com/mnogohrupa

Odkar je misleči opičnjak zapustil svojo jamo, ga radovednost žene v širni svet. Včasih smo potovali s trebuhom za kruhom; danes potujemo, ker imamo kruha dovolj, pa se nam skomina po eksotičnih namazih. Hkrati s potovalnim hroščem se razmnožuje turistična industrija. Ne ponuja nam več samo s hmeljem postlanih letovanj v Dalmaciji, marveč celostne izkušnje, ki nam poleg dodatnih kilogramov obljubljajo še duhovni kapital in omiko – če nič drugega, pa se bomo lahko z nabranimi spominki dičili na družabnih omrežjih.

Čemu jo torej tako radi mahnemo na tuje? Ali zato, da se spočijemo, ali zato, da použijemo Gajine krasote? Kdo se s potovanji najbolj bogati: kultura, turistični agenti ali CO2? Vandramo, ker si na poti samoizboljševanja širimo obzorja, ali pa smo nemara le Odiseji, ki ne znajo domov?

Tik preden se je polovica ekipe svoje teze odpravila preizkušat v praksi, se je modroljubno moštvo v polnem številu sestalo v mali dvorani Mestnega kina Ptuj. Na varnem pred septembrskim deževjem in ob angleškem čaju sta nesojena kustosa štajerske fonetike, Aljoša Toplak in Primož Vidovič, razglabljala o vrlinah in skušnjavah popotništva.

KAZALO

00:00:00 Uvod

00:00:50 Avizo

00:03:28 Dostopnost potovanja v sodobnosti

00:06:00 Potovanje zaradi izkušenj in rasti

00:08:40 Strašljivost novih okolij

00:14:40 Trajnost vpliva izkušenj

00:17:47 Nameni potovanja

00:38:44 Naveličanost Izzivanja v novih okoljih

00:40:39 Končni cilj popotništva

00:42:00 Potovanje kot pobeg

00:48:00 Prakticiranje novih oblik življenja

00:51:00 Misticizem in zanikovanje življenja

00:52:00 Potovanje v človeški fantaziji

01:01:00 Turizem v reprodukciji sistema

01:02:00 Ekologija turizma

01:03:30 Študentske izmenjave

01:06:00 Prispevanje k družbi prek potovanja

01:06:00 Nepotovalno življenje

01:09:00 Ali filozof mora potovati

01:12:00 Širši okvir potovanja

O umetni inteligenca je toliko govora, da je imamo vsi že poln kufer. Tudi dobesedno: do zob smo oboroženi z napravami, ki mislijo namesto nas. Ure pazijo na naš pulz, telefoni nam kažejo pot, algoritmi pa naše želje poznajo bolje kot mi sami. V pismenosti jezikovni modeli prekašajo nacionalno povprečje, medtem ko jim bo oponašanje umetnosti kmalu manjša malica kot Turingov test. Ko nas Svetovni ekonomski forum tolaži, naj se umetne inteligence ne bojimo, je najbrž čas, da grožnjo vzamemo resno.

Odpirajo se tako preživetvena kot bivanjska vprašanja. Na katerih področjih nas bo umetna inteligenca najprej in najbolj prizadela? Kakšne bodo družbene in gospodarske posledice? Kdo bo nosil odgovornost, kdo pobiral dobičke? Kaj bomo v tehnološki distopiji prihodnosti sploh še mogli in želeli početi – in kaj bo ostalo od človeka, ko ga bodo stroji zamenjali tudi v tem?

Don Kihota človeške inteligence, Aljoša Toplak in Primož Vidovič, zagrizeta v trdi oreh umetne. Na obrežju Drave ju komarji tokrat pustijo pri miru, zato pa sta primorana odganjati gurmane, ki na teraso restavracije Palaska v Markovcih, kjer gostita, zaidejo ravno na dan dopusta in namesto užitne hrane dobijo le duhovno.

Časovnica

00:00:00 Uvod

00:01:35 Oglas za neimenovano znamko cikorije

00:02:54 Začetek

00:05:49 Na katera področja UI vpliva

00:12:04 Šolstvo

00:13:35 Kadrovski menedžment

00:15:57 UTD

00:16:18 Promet

00:18:18 Umetnost

00:20:36 Profiti lastnikov tehnologije

00:22:48 Odgovornost izumiteljev in omejevanje razvoja

00:26:17 Smisel življenja

00:27:47 UI ne zamenjuje fizičnih del

00:29:59 Hedonizem kot odgovor

00:30:50 Ali UI lahko ustvari umetnost

00:37:00 UI v medicini in znanosti

00:43:34 Konkuriranje umetni inteligenci

00:48:00 Postopni vdor UI v življenja

00:50:26 Nadomeščanje umskih zmožnosti

00:55:43 Vpliv na razvoj možgan

01:02:34 UI jemlje smisel poklicev in hobijev

01:10:16 Kako se odzvati

01:13:24 Od minimalizma do primitivizma

01:23:15 Vztrajanje v pristnosti in osmišljanju

01:27:01 Srečen Sizif

01:31:08 Zaključek

Življenje je treba uživati. Čim večja je žlica, s katero ga zajemate, tem bolje. Če si lahko čez vikend damo duška, smo pripravljeni trpeti še tako duhamorne bulšihte, in ni ga klavrnega leta, ki mu okusa ne bi moglo popraviti štirinjast dni na Pagu. Karkoli že počnemo, važno je, da v tem uživamo, kajti bogastvo človekovega življenjepisa je, vemo, premosorazmerno z raznoterostjo nabranih radosti, pa naj bodo gastronomskega, turističnega ali reproduktivnega porekla. Eden najslovitejših latinskih rekov je posledično »Carpe diem« – zagrabi dan, ko se eden od drugega poslavljamo, pa si najbrž iz tega razloga velimo: »Uživaj!« Užitek je očitno ena tistih poslednjih vrednot, o kateri se lahko poenoti sodobni človek.

A farji in filozofi nas prepričujejo, da je hedonizem, kot uživaštvu učeno pravijo, vsaj zabloda, če že ne naglavni greh. Kaj je na užitku torej tako slabega – in kaj tako mikavnega? Kakšne užitke čislamo in koliko jih potrebujemo? Uživamo zato, ker hočemo, ali tudi zato, ker moramo? Pa je življenje brez užitka sploh vredno živeti? 

Sredi dopustniške vročice se bova glasnika samoglasniških ožin in praktikanta radoznalskih vrlin pomudila pri zagonetkah hedonizma. Vmes bo z nama obedovala jata ničkaj filozofskih krvosesov, Sonce pa se bo zavrtelo okoli Zemlje in naju segrelo do skrajnih meja asketicizma ter miselne doslednosti. Pridružite se nama na dialoški siesti in podelite misli, ki se vam utrnejo. No, pa da ne pozabimo: seveda uživajte ob poslušanju. 

00:00:00 Uvod - hedonistična družba

00:05:37 Uživaštvo kot družbeni pritisk

00:13:18 Kaj je narobe z uživanjem?

00:17:18 Uživaštvo skozi zgodovino

00:24:44 Zagovor uživaštva

00:27:31 Ekstremno uživaštvo - droge

00:39:05 Užitek in smisel življenja

00:51:41 Kritika užitka

01:03:09 Ovrednotenje užitka

01:13:33 Zaključek

Ste v knjigarni nedavno zasledili kak naslov na temo samopomoči? Čudno bi bilo, ko ne bi, kajti tovrstni priročniki rastejo kot gobe po dežju. Skoraj ga ni estradnika, ki nam ne bi pomagal delati na sebi, osebno pa mora rasti že skoraj vsak dvonožec, ako želi dohajati tempo in ideale sodobnosti. Industrija sreče seveda ni vzklila od nikoder. Bohoti se na račun človeka, ki bolj kot kadarkoli išče način bivanja, s katerim bi lahko našel zadovoljstvo, ravnovesje, notranji mir in smisel v svojem življenju.

Toda v preobilju dobrodušnih nasvetov pomembna vprašanja o sreči ostajajo nepremišljena. Za kaj pravzaprav gre in čemu po njej težimo? Je odvisna predvsem od nas ali od sveta? Kako naša hrepenenja izkoriščajo tržni mazači? In kako jim odgovarja znanost – mi pa njej?

Aktivista Društva za zaščito ozkega o-ja in nadobudna promotorja humanistične prosvete v panonski nižini, Aljoša Toplak in Primož Vidovič, sta jo tokrat mahnila na Ptujski grad in se o vsem tem razgovorila. Vmes so ju poleg komarjev napadli še droni, hladnokrvno ju je zignoriral mimoidoč primerek vrste felis catus, nazadnje pa so ju malodane zaprli v grajsko temnico.

Pa še bi lahko naštevali prigode teh neozdravljivih znatiželjnežev. A zakaj jima raje ne bi kar prisluhnili?

Kazalo

00:00:00 Uvod

00:02:19 Pojmovanja sreče

00:06:55 Sodobni hedonizem

00:11:59 Relativnost sreče

00:20:00 Objektivna sreča?

00:23:14 Pozitivna psihologija

00:30:40 Sreča - nekaj več kot občutenje?

00:38:00 Sodobna samopomoč

00:40:00 Znanost sreče

00:52:38 Sreča kot doživljaj ali višje umsko stanje

01:00:45 Sreča in osebna odgovornost

01:05:28 Smisel življenja

01:08:40 Evforija ali ravnodušje

01:14:13 Antropologija sreče

Evtanazija je postala še ena tema, na kateri politična plemena lomijo kopja. Neznosno trpljenje neozdravljivo bolnih in strah pred zlorabami ter razkrojem temeljnih vrednot tako eni kot drugi zlorabljajo za medsebojno obračunavanje. Razvnete strasti preprečujejo, da bi se s problemom soočili razumno in premislili vprašanja, ki jih odpira. Ali ima človek kot avtonomno bitje pravico do pomoči pri končanju življenja? Kako se soočiti s pritiskom, ki bi ga lahko možnost evtanazije vršila na ranljive? Kaj preostane neznosno trpečim, če je ne omogočimo? Ali je družba zrela za to, da bi jim pomagali tudi pri smrti? Kdo lahko odloča o življenju ali smrti in s kakšnimi merili?

Primož Vidovič in Aljoša Toplak sta dva radovednika, ki se pogovarjata o vsem in ničemer: da bi svet vsaj malo bolje razumela in poslušalce povabila k skupnemu razmisleku. Z odprtim duhom, ščepcem humorja in nedvomno štajerskim naglasom.

00:00:00 Uvod

00:04:12 Nevarnost zlorab in različne oblike evtanazije

00:08:38 Pritisk svojcev

00:15:14 Kako pomagati trpečim, če evtanazija ni omogočena?

00:18:39 Kakšno življenje je vredno

00:22:47 Ali je trpljenje lahko nekaj objektivnega

00:25:14 Vpliv kulturnih vrednot na osebne

00:28:16 Vloga prištevnost

00:32:39 Progresivna vs. konservativna zakonodaja

00:36:30 Medicinska tehnologija

00:38:15 Srednja pot in previdnost pri uvajanju

00:43:18 Duševne motnje

00:49:02 Odnos med duhom in telesom

00:51:29 Pragmatična rešitev

00:53:47 Zaključek