Življenje je treba uživati. Čim večja je žlica, s katero ga zajemate, tem bolje. Če si lahko čez vikend damo duška, smo pripravljeni trpeti še tako duhamorne bulšihte, in ni ga klavrnega leta, ki mu okusa ne bi moglo popraviti štirinjast dni na Pagu. Karkoli že počnemo, važno je, da v tem uživamo, kajti bogastvo človekovega življenjepisa je, vemo, premosorazmerno z raznoterostjo nabranih radosti, pa naj bodo gastronomskega, turističnega ali reproduktivnega porekla. Eden najslovitejših latinskih rekov je posledično »Carpe diem« – zagrabi dan, ko se eden od drugega poslavljamo, pa si najbrž iz tega razloga velimo: »Uživaj!« Užitek je očitno ena tistih poslednjih vrednot, o kateri se lahko poenoti sodobni človek.

A farji in filozofi nas prepričujejo, da je hedonizem, kot uživaštvu učeno pravijo, vsaj zabloda, če že ne naglavni greh. Kaj je na užitku torej tako slabega – in kaj tako mikavnega? Kakšne užitke čislamo in koliko jih potrebujemo? Uživamo zato, ker hočemo, ali tudi zato, ker moramo? Pa je življenje brez užitka sploh vredno živeti? 

Sredi dopustniške vročice se bova glasnika samoglasniških ožin in praktikanta radoznalskih vrlin pomudila pri zagonetkah hedonizma. Vmes bo z nama obedovala jata ničkaj filozofskih krvosesov, Sonce pa se bo zavrtelo okoli Zemlje in naju segrelo do skrajnih meja asketicizma ter miselne doslednosti. Pridružite se nama na dialoški siesti in podelite misli, ki se vam utrnejo. No, pa da ne pozabimo: seveda uživajte ob poslušanju. 

00:00:00 Uvod - hedonistična družba

00:05:37 Uživaštvo kot družbeni pritisk

00:13:18 Kaj je narobe z uživanjem?

00:17:18 Uživaštvo skozi zgodovino

00:24:44 Zagovor uživaštva

00:27:31 Ekstremno uživaštvo - droge

00:39:05 Užitek in smisel življenja

00:51:41 Kritika užitka

01:03:09 Ovrednotenje užitka

01:13:33 Zaključek