Parazit. Pijanec. Lenuh. Antikrist. Te in še druge ljubeznive sopomenke za svoj poklic mora umetnik prenašati, odkar so mu prvič bolj kot jaga zadišale mokrocveteče rožce poezije. Odtistihmal je na eni strani on, poslanec muz, ki se šprancira po Parnasu in kroka po Montmartru, da bi v potrtih srcih up budil in noč temno razjasnil, ki tare duha. Z druge strani mu osle kažejo delavne ročice, ki varujejo pšenico in pred ognjem dom, ki skrbijo, da ima slepec, ki se s petjam ukvarja, kaj jesti in kje. Konec delovnega dne se sprašujejo, kaj Petrarkov, kaj nam Tasov treba pevcov je prijetnih, in zakaj naj bi se trgalo od njihovih mezd, da ti ne umrjejo brez dnarja.

Ali če se vprašamo v sodobnejši govorici:Zakaj naj bi država davkoplačevalski denar namenjala kulturnikom? Je bila umetnost toliko slabša, ko ga ni? Kako naj ugodnosti upravičimo delavcu, ki gara, da blagajno napolni, od visoke umetnosti, ki se v njo zajeda, pa nima nič? Kdo postavlja letvico, kje se ta začenja in končuje, ter komu na ljubo? In konec koncev: ali ima in ve poet svoj dolg?

Sto šestinsedemdeset let kar je dr. Figfig romal v zagrobni nepovrat, se stihoklepca in umovalca budnih nad,Primož Vidovič inAljoša Toplak, zbereta pod enim najstarejših ostrešij dežele Krajnske, vKnjižnici Ivana Potrča Ptuj – da bi pljunila v lastno skledo in pretuhtala, ali je v umetnosti potrebnejši dragulj ali kragulj.

Kazalo

00:00:00 Uvod

00:01:17 Zahvala knjižnici

00:01:30 Pregled dogajanj

00:05:00 Zakaj država financira kulturnike

00:07:00 Umetnost v prvobitnih skupnostih

00:10:40 Kulturniki skozi zgodovino

00:12:00 Ideološka umetnost

00:18:00 Država zagotavlja avtonomija umetnosti

00:23:50 Ali je institucionalna umetnost res avtonomna

00:27:00 Omejitve centralnega planiranja

00:27:60 Ali umetnostna stroka predstavlja ljudstvo

00:30:20 Kako delavcu upravičiti financiranje kulture

00:31:50 Nedostopnost visoke umetnosti

00:32:20 Posredni vpliv

00:35:00 Definicija kulture

00:40:20 Odnos vrhunske kulture do vsakdanje

00:44:00 Elitističnost kulture

00:46:20 Nesamoumevnost finančne podpore

00:50:00 Kulturniki morajo komunicirati svoj pomen

00:54:00 Sponzorji

00:56:00 Larpurlartizem vs. populizem

01:00:00 Med Scilo in Karibdo

01:01:25 Nujnost avantgard za družbene spremembe

01:04:00 Buržoazna umetnost konformizma

01:07:30 Ali lahko umetnost prepustimo trgu

01:09:20 Zagotavljanje dostopnosti umetnosti

01:09:50 Konformističnost masovne kulture

01:11:00 Umetnost kot kultivacija človeka

01:16:00 Kultura povečuje človekovo prožnost

01:17:50 Kultivacija sebe kot vrta

01:18:50 Kultura izboljša odzive na krizo

01:20:00 Družbeno-humanistična vloga umetnikov

01:22:30 Srednja mera v umetnosti

01:24:00 Poglabljanje življenja