Svetopisemska berila za ta dan:
Berilo: Apd 25,13-21
Psalm: Ps 103,1-2.11-12.19-20
Evangelij: Jn 21,15-19
Vrstica iz evangelija: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad.« (Jn 21,17b)
Berilo (Apd 25,13-21)
Tiste dni je kralj Agripa z Bereníko prišel v Cezarejo, da bi pozdravil poglavarja Festa. Ko pa sta se tam mudila več dni, je Fest razložil kralju Pavlovo zadevo. Povedal je: »Feliks je pustil v ječi nekega moža, zaradi katerega so veliki duhovniki in judovske starešine, ko sem bil v Jeruzalemu, prišli s tožbo in prosili, naj ga obsodim. Odgovoril sem jim, da Rimljani nimajo navade, da bi kakega človeka izročali, dokler toženec nima pred seboj tožiteljev in ne dobi priložnosti, da se glede obdolžitve zagovarja.
Ko so se torej tukaj sešli, sem brez vsakega odlašanja naslednjega dne sedel na sodni stol in ukazal privesti moža. Tožitelji, ki so ga obstopili, niso mogli povedati nobene obdolžitve takih hudobij, ki sem jih pričakoval; pač pa so imeli z njim neke prepire o svojem praznoverju in o nekem Jezusu, ki je umrl, o katerem pa je Pavel trdil, da živi. Ker nisem vedel, kako naj sodim o takem prepiru, sem vprašal, ali bi ne hotel iti v Jeruzalem in v teh rečeh biti tam sojen. Pavel pa se je skliceval na to, da se mora ohraniti za cesarjevo razsodbo, in zato sem ga ukazal stražiti, dokler ga ne pošljem pred cesarja.«
Psalm (Ps 103,1-2.11-12.19-20)
Odpev: Gospod je postavil svoj prestol v nebesih.
Slávi, moja duša, Gospoda,
in vse, kar je v meni, njegovo sveto ime!
Slávi, moja duša, Gospoda,
ne pozabljaj nobene njegovih dobrot!
Gospod je postavil svoj prestol v nebesih.
Kakor je nebo visoko nad zemljo,
tako vse presega njegova milosrčnost.
Kakor daleč je vzhod od zahoda,
tako daleč od nas vrže naše pregrehe.
Gospod je postavil svoj prestol v nebesih.
Gospod je postavil svoj prestol v nebesih,
njegova vrhovnost gospoduje vesoljstvu.
Slavite Gospoda, vsi njegovi angeli,
ki v silni moči vršite njegova povelja.
Gospod je postavil svoj prestol v nebesih.
Evangelij (Jn 21,15-19)
Ko se je Jezus prikazal svojim učencem in z njimi jedel, reče Simonu Petru: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj ko tile?« Odgovori mu: »Da, Gospod, ti veš, da te ljubim.« Reče mu: »Pasi moja jagnjeta.« Zopet v drugo mu reče: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Odgovori mu: »Da, Gospod, ti veš, da te ljubim.« Reče mu: »Pasi moje ovce.« V tretje mu reče: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Peter se užalosti, ker mu je v tretje rekel: »Ali me ljubiš?« in odgovori mu: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te ljubim.« Reče mu: »Pasi moje ovce. Resnično, resnično, povem ti: Ko si bil mlajši, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel. Ko pa se postaraš, boš raztegnil svoje roke in drug te bo opasal in odvedel, kamor nočeš.« To pa je rekel, ker je hotel naznaniti, s kakšno smrtjo bo proslavil Boga. In ko mu je to povedal, mu je rekel: »Hodi za menoj!«
