Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Sod 9,6-15 Psalm: Ps 21,2-3.4-5.6-7 Evangelij: Mt 20,1-16 Vrstica iz evangelija: »Tudi tem je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd, in kar je prav, vam bom dal‹« (Mt 20,4) Berilo (Sod 9,6-15) Tedaj so se zbrali vsi meščani Sihema in vsa hiša Mela ter šli in postavili Abimeleka za kralja pri hrastu v Sihemu. Ko so to sporočili (sodniku) Joatamu, je šel, se postavil na vrh gore Garizima, povzdignil svoj glas, zavpil in jim rekel: »Poslušajte me, sihemski meščani, da vas bo Bog poslušal!« Šla so, šla drevesa, da si mazilijo kralja. In so dejala oljki: ›Kraljuj nad nami!‹ Odgovorila jim je oljka: ›Ali naj pustim svojo maščobo, ki se z njo časti Bog in človek, pa se grem poviševat nad drevesa?‹ In drevesa so dejala vinski trti: ›Pridi, kraljuj nad nami!‹ Odgovorila jim je vinska trta: ›Ali naj pustim svoje vino, ki razveseljuje Boga in človeka, pa se grem poviševat nad drevesa?‹ In vsa drevesa so dejala trnovemu grmu: ›Pridi, kraljuj nad nami!‹ Odgovoril je trnov grm drevesom: ›Če me res hočete maziliti za svojega kralja, pridite, počivajte v moji senci! Če ne, naj pride s trnja ogenj in naj použije libanonske cedre.‹« Psalm (Ps 21,2-3.4-5.6-7) Odpev: Tvoje moči se veseli pravični. Gospod, tvoje moči se kralj veseli, kako zelo se raduje tvoje pomoči! Željo njegovega srca si mu spolnil in prošnje njegovih ustnic mu nisi odrekel. Tvoje moči se veseli pravični. Prehitel si ga s srečnimi blagoslovi, mu dal na glavo zlato krono. Prosil te je življenja, dal si mu ga; dolgotrajno življenje na veke. Tvoje moči se veseli pravični. Velika je njegova slava po tvoji pomoči, veličastvo in sijaj si nanj položil, naredil si ga za vir blagoslova na veke, ga razveselil pred svojim obličjem. Tvoje moči se veseli pravični. Evangelij (Mt 20,1-16) Tisti čas je povedal Jezus svojim učencem to priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zjutraj zgodaj najemat delavcev za svoj vinograd. Pogodil se je z delavci za en denar na dan in jih poslal v vinograd. In šel je ven okrog tretje ure in videl druge na trgu stati brez dela. Tudi tem je rekel: ›Pojdite še vi v vinograd in, kar bo prav, vam bom dal.‹ In so šli. Okrog šeste in devete ure je zopet šel in storil prav tako. Ko je šel okrog enajste, je našel druge, da so postavali, in jim je rekel: ›Kaj stojite tukaj ves dan brez dela?‹ Odgovorijo mu: ›Nihče nas ni najel.‹ Reče jim: ›Pojdite tudi vi v vinograd!‹ Ko se je pa zvečerilo, pravi gospodar vinograda svojemu oskrbniku: ›Pokliči delavce in jim daj plačilo, začenši od poslednjih do prvih!‹ Pristopili so torej tisti, ki so bili prišli okoli enajste ure, in vsak je dobil en denar. Ko so prišli prvi, so mislili, da bodo prejeli več; pa tudi ti so prejeli vsak en denar. In ko so prejeli, so godrnjali nad hišnim gospodarjem in so rekli: ›Ti poslednji so delali eno uro, pa si jih izenačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročino.‹ On pa je odgovoril enemu izmed njih: ›Prijatelj, ne delam ti krivice; ali se nisi za en denar z menoj pogodil? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! Hočem pa tudi poslednjemu dati kakor tebi. Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje srce hudobno, ker sem jaz dober?‹ Tako bodo poslednji prvi in prvi poslednji.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Sod 6,11-24 Psalm: Ps 85,9.11-14 Evangelij: Mt 19,23-30 Vrstica iz evangelija: »Resnično, povem vam: Bogataš bo težko prišel v nebeško kraljestvo.« (Mt 19,23) Berilo (Sod 6,11-24) Tedaj je prišel Gospodov angel in se usedel pod terebinto v Ofri Abiezrijevca Joasa. Njegov sin Gedeon je otepal pšenico v tlačilnici, da bi jo spravil na varno pred Madianci, ko se mu je prikazal Gospodov angel in mu rekel: »Gospod je s teboj, močni junak!« Gedeon mu je odgovoril: »Prosim, moj gospod, ako je Gospod z nami, zakaj nas je vse to zadelo? In kje so vsa njegova čudovita dela, ki so nam jih pripovedovali naši očetje, ko so pravili: ›Ali nas ni Gospod pripeljal iz Egipta?‹ Zdaj pa nas je Gospod zavrgel in nas dal Madiancem v roke.« Gospod se obrnil k njemu in rekel: »Pojdi v tej svoji môči in reši Izraela iz rok Madiancev! Jaz te pošiljam!« Odgovoril mu je: »Prosim, gospod, s čim bom rešil Izraela? Glej, moja rodovina je najbolj neznatna v Manaseju in jaz sem poslednji v hiši svojega očeta.« Gospod pa mu je rekel: »Jaz sem s teboj. Pobil boš Madiance kakor enega moža.« Odgovoril mu je: »Če sem našel milost v tvojih očeh, daj mi znamenje, da si ti, ki govoriš z menoj! Ne hodi vendar od tod, dokler se ne vrnem k tebi, da prinesem svoj dar in ga postavim predte!« Rekel je: »Ostanem, dokler se ne vrneš.« Tedaj je Gedeon šel ter pripravil kozliča in opresnike. Meso je položil v košarico in juho vlil v lonec. To mu je prinesel pod terebinto in ponudil. Božji angel pa mu je rekel: »Vzemi meso in opresnike in jih položi tu na skalo, juho pa izlij!« Storil je tako. Nato je Gospodov angel stegnil konec palice, ki jo je držal v roki, in se dotaknil mesa in opresnikov. Tedaj je švignil ogenj iz skale in použil meso in opresnike. Gospodov angel pa je izginil izpred njegovih oči. Tedaj je Gedeon spoznal, da je bil to Gospodov angel, in je rekel: »Gorje, Gospod Bog, Gospodovega angela sem videl iz obličja v obličje!« Gospod pa mu je odgovoril: »Mir s teboj, nikar se ne boj, ne boš umrl!« Potem je Gedeon tam postavil Gospodu oltar in ga imenoval: »Gospod je mir.« Psalm (Ps 85,9.11-14) Odpev: Gospod nam je vir miru. Poslušam, kaj govori Gospod Bog: Zares, o miru govori svojemu ljudstvu. Blizu je rešitev tem, ki se ga bojijo in slava bo prebivala v naši deželi. Gospod nam je vir miru. Usmiljenje in zvestoba se bosta srečala, pravičnost in mir se poljubila; zvestoba bo pognala iz zemlje, pravičnost se sklonila z nebes. Gospod nam je vir miru. Gospod bo dal blagoslov in naša dežela bo obrodila svoj sad. Pravičnost bo hodila pred njim in zveličanje po sledi njegovih korakov. Gospod nam je vir miru. Evangelij (Mt 19,23-30) Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Resnično, povem vam: Bogatin bo težko prišel v nebeško kraljestvo. In še vam povem: Lažje je velblodu iti skozi šivankino uho, kakor bogatinu priti v Božje kraljestvo.« Ko so učenci to slišali, so se silno čudili in govorili: »Kdo se torej more zveličati?« Jezus se je ozrl vanje in rekel: »Pri ljudeh je to nemogoče, pri Bogu pa je vse mogoče.« Tedaj je spregovoril Peter in mu rekel: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj; kaj bo torej naš delež?« Jezus jim je rekel: »Resnično, povem vam: Ob prerojenju sveta, ko bo Sin človekov sédel na prestol svojega veličastva, boste tudi vi, ki ste šli za menoj, sedeli na dvanajsterih prestolih in sodili dvanajstere Izraelove rodove. In vsak, kdor je zapustil hišo ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali otroke ali njive zaradi mojega imena, bo prejel stokratno in dobil v delež večno življenje. Mnogi prvi pa bodo poslednji in poslednji prvi.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Sod 2,11-19 Psalm: Ps 106,34-35.36-37.39-40.43.44 Evangelij: Mt 19,16-22 Vrstica iz evangelija: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih.« (Mt 19,21) Berilo (Sod 2,11-19) Tedaj so Izraelovi sinovi delali, kar je bilo hudo v Gospodovih očeh, in so služili Baalom. Zapustili so Gospoda, Boga svojih očetov, ki jih je izpeljal iz egiptovske dežele, ter hodili za drugimi bogovi, za bogovi ljudstev, ki so bivala okoli njih, in jih molili. Tako so razdražili Gospoda. Ko so torej zapustili Gospoda in služili Baalu in Astartam, se je vnela Gospodova jeza zoper Izraela, in dal jih je v roke roparjem, ki so jih oropali in jih izročili v roke njihovih sovražnikov okoli njih, tako da se niso mogli več ustavljati svojim sovražnikom. Kadar koli so šli v boj, je bila Gospodova roka vsakokrat zoper nje v nesrečo, kakor je Gospod napovedal in kakor jim je Gospod prisegel. Bili so v hudi stiski. Tedaj je Gospod obujal sodnike, ki so jih reševali iz rok njihovih roparjev. A tudi teh sodnikov niso poslušali, ampak so nečistovali s tujimi bogovi in jih molili. Hitro so krenili s poti, po kateri so hodili njihovi očetje, ki so bili pokorni Gospodovim zapovedim; niso jih posnemali. Kadar jim je torej Gospod obudil sodnike, je bil Gospod s sodnikom ter jih reševal iz rok njih sovražnikov vse dni, dokler je živel sodnik. Kajti Gospodu se je milo storilo zaradi njih stokanja pred njih zatiralci in mučitelji. Ko pa je sodnik umrl, so spet huje delali ko njih očetje ter hodili za tujimi bogovi, jim služili in jih molili. Niso opustili svojega početja in svoje napačne poti. Psalm (Ps 106,34-35.36-37.39-40.43.44) Odpev: Gospod, spomni se nas, ker nas ljubiš. Naši očetje niso iztrebili ljudstev, katere jim je Bog ukazal, temveč s se pomešali s pogani, naučili so se njihovih del. Gospod, spomni se nas, ker nas ljubiš. Častili so njihove malike, ki so jim postali nevarna past. Darovali so svoje sinove in svoje hčere hudobnim duhovom. Gospod, spomni se nas, ker nas ljubiš. Oskrunili so se s svojimi zločini, dokazali z njimi svojo nezvestobo. Zato se je Gospod razsrdil nad svojim ljudstvom, njegova dediščina mu je postala ostudna. Gospod, spomni se nas, ker nas ljubiš. Velikokrat jih je osvobodil, oni pa so ga dražili s svojimi naklepi. Vendar se je ozrl na njihovo stisko, ko je slišal njihovo molitev. Gospod, spomni se nas, ker nas ljubiš. Evangelij (Mt 19,16-22) Tisti čas je nekdo pristopil k Jezusu in mu rekel: »Učenik, kaj naj dobrega storim, da prejmem večno življenje?« On mu je rekel: »Kaj me vprašuješ o dobrem? Eden je, ki je dober; če pa hočeš priti v življenje, spolnjuj zapovedi!« Vprašal ga je: »Katere?« In Jezus je rekel: »Ne ubijaj, ne prešuštvuj, ne kradi, ne pričaj po krivem, spoštuj očeta in mater in ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe.« Mladenič mu je rekel: »Vse to sem spolnjeval. Kaj mi je še treba?« Jezus mu je rekel: »Ako hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj!« Ko je mladenič slišal to besedo, je odšel žalosten; imel je namreč veliko premoženje.

Svetopisemska berila za ta dan: 1. berilo: Jer 38,4-6.8-10 Psalm: Ps 40,2.3.4.18 2. berilo: Heb 12,1-4 Evangelij: Lk 12,49-53 Vrstica iz evangelija: »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!« (Lk 12,49) 1. berilo (Jer 38,4-6.8-10) Tiste dni so višji uradniki rekli kralju: »Tega človeka, Jeremija, je treba usmrtiti, ker slabí roke vojakov, ki so še ostali v tem mestu, in vseh ljudi, ko jim govorí take besede. Saj ta človek ne išče blaginje za to ljudstvo, ampak nesrečo.« Kralj Sedekíja je rekel: »Glejte, v vaših rokah je. Kralj vam ne more ničesar odreči.« Vzeli so torej Jeremija in ga vrgli v kapníco králjevega sina Malkijája, ki je bila v stražnem dvoru. Spustili so ga vanjo po vrveh. V kapníci pa ni bilo vode, temveč blato; tako se je Jeremija pogreznil v blato. Ébed Méleh iz kraljéve hiše je šel in rekel kralju, ki se je mudil pri Benjaminovih vratih: »Moj gospod kralj, grdo so ravnali ti možje v vsem, kar so storili s prerokom Jeremijem, ko so ga vrgli v kapníco, da bo tam umrl za lakoto, saj v mestu ni več kruha.« Tedaj je kralj ukazal Kušíjcu Ébed Mélehu, rekoč: »Vzemi od tod s seboj trideset mož in potegni preroka Jeremija iz kapníce, preden umre.« Psalm (Ps 40,2.3.4.18) Odpev: Gospod, hiti mi pomagat! Trdno sem upal v Gospoda, sklônil se je k meni in uslišal moje klicanje. Potegnil me je iz pogubne jame, iz blatnega močvirja, moje noge postavil na skalo, utŕdil moje korake. Gospod, hiti mi pomagat! V usta mi je polóžil novo pesem, hvalnico našemu Bogu. Mnogi bodo to videli in se bali, zaupali bodo v Gospoda. Gospod, hiti mi pomagat! Jaz pa sem siromak in revež, toda Gospod bo mislil name. Ti si moja pomoč in moj rešitelj, moj Bog, nikar se ne mudi. Gospod, hiti mi pomagat! 2. berilo (Heb 12,1-4) Bratje in sestre, ker nas torej obdaja tako velik oblak pričevalcev, tudi mi odstranímo vsakršno breme in greh, ki nas zlahka zapelje, ter vztrajno tecímo v tekmi, ki nas čaka. Uprimo oči v Jezusa, voditelja in dopolnitelja vere. Zaradi veselja, ki ga je čakalo, si je nalóžil križ, preziral sramoto in sédel na desnico Božjega prestola. Pomislite vendar nanj, ki je od grešnikov pretrpél tolikšno nasprotovanje, da se v svojih dušah ne boste utrudili in omagali. Niste se še do krvi uprli v boju zoper greh. Evangelij (Lk 12,49-53) Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel! Moram pa prejeti krst in v kakšni stiski sem, dokler se to ne dopolni! Mislite, da sem prišel na zemljo prinašat mir? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost. Odslej bo namreč v eni hiši pet razdeljenih: trije proti dvema in dva proti trem; razdelili se bodo: Oče proti sinu in sin proti očetu; mati proti hčeri in hči proti materi; tašča proti svoji snahi in snaha proti tašči.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Joz 24,14-29 Psalm: Ps 16,1-2.5.7-8.11 Evangelij: Mt 19,13-15 Vrstica iz evangelija: »Pustite otroke in ne branite jim priti k meni, kajti takšnih je nebeško kraljestvo.« (Mt 19,14) Berilo (Joz 24,14-29) Tedaj je Jozue govoril vsemu ljudstvu: »Bojte se Gospoda ter mu služite odkritosrčno in zvesto! Odpravite bogove, ki so jim služili vaši očetje onkraj veletoka in v Egiptu ter služite Gospodu! Ako vam pa ni všeč, da bi služili Gospodu, si danes izberite, komu hočete služiti: ali bogovom, ki so jim služili vaši očetje onkraj veletoka, ali bogovom Amorejcev, ki prebivate v njihovi deželi! Jaz in moja hiša pa bomo služili Gospodu!« Ljudstvo je odgovorilo: »Bog ne daj, da bi zapustili Gospoda ter služili drugim bogovom! Kajti Gospod, naš Bog, je pripeljal nas in naše očete iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti, in delal pred našimi očmi ta velika znamenja in nas varoval na vsem potu, ki smo po njem hodili, in med vsemi narodi, sredi katerih smo potovali. Tudi mi hočemo služiti Gospodu, ker je naš Bog! Gospod je pregnal pred nami vse narode, tudi Amorejce, ki so prebivali v deželi.« Jozue je rekel ljudstvu: »Ne boste mogli služiti Gospodu, kajti svet Bog je, ljubosumen Bog je; ne bo odpustil vaših prestopkov in grehov. Ako boste zapustili Gospoda in služili tujim bogovom, se bo od vas obrnil, hudo ravnal in vas uničil, potem ko vam je bil dobro storil.« Ljudstvo je reklo Jozuetu: »Nikakor! Temveč služili bomo Gospodu.« In Jozue je rekel ljudstvu: »Priče ste zoper sebe, da ste si izbrali Gospoda, da mu boste služili.« Odgovorili so: »Priče smo!« »Odpravite torej zdaj tuje bogove, ki so med vami, in obrnite svoje srce h Gospodu, Izraelovemu Bogu!« In ljudstvo je reklo Jozuetu: »Gospodu, svojemu Bogu, bomo služili in njegovemu glasu bomo poslušni!« Tisti dan je sklenil Jozue zavezo z ljudstvom in mu dal postavo in pravo v Sihemu. Potem je napisal Jozue te besede v knjigo Božje postave in vzel velik kamen ter ga postavil tam pod hrastom, ki je bil v Gospodovem svetišču. In Jozue je rekel vsemu ljudstvu: »Glejte, ta kamen bodi priča zoper nas; kajti slišal je vse Gospodove besede, ki jih je govoril z nami! Zato bodi priča zoper vas, da ne zatajite svojega Boga!« Nato je Jozue odpustil ljudstvo, vsakega v njegovo posest. Potem je Nunov sin Jozue, Gospodov služabnik, umrl, star sto deset let. Psalm (Ps 16,1-2.5.7-8.11) Odpev: Gospod, ti si delež moje dediščine. Varuj me, o Bog, k tebi se zatekam! Govorim Gospodu: »Ti si moj Gospod, delež moje dediščine in mojega keliha, ti vodiš mojo usodo.« Gospod, ti si delež moje dediščine. Slavim Gospoda, da mi svetuje, in celo ponoči me opominja moje srce. Vedno imam pred seboj Gospoda; ker je na moji desni, ne omahnem. Gospod, ti si delež moje dediščine. Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, večne radosti na svoji desnici, večne radosti na svoji desnici. Gospod, ti si delež moje dediščine. Evangelij (Mt 19,13-15) Tedaj so Jezusu prinesli otročiče, da bi roke nanje položil in molil. Učenci so jih karali, a Jezus jim je rekel: »Pustite otročiče in ne branite jim priti k meni, zakaj takih je nebeško kraljestvo.« Položil je nanje roke in potem je šel od ondod.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Joz 24,1-13 Psalm: Ps 136,1-3.16-18.21-22.24 Evangelij: Mt 19,3-12 Vrstica iz evangelija: »Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso« (Mt 19,4-5) Berilo (Joz 24,1-13) Jozue je tedaj zbral vse Izraelove sinove v Sihemu in sklical Izraelove starešine, poglavarje, sodnike in voditelje; postavili so se pred Bogom. Tedaj je rekel Jozue vsemu ljudstvu: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Onkraj veletoka so prebivali v davni preteklosti vaši očetje, Tare, Abrahamov in Nahorjev oče, in služili drugim bogovom. Tedaj sem vzel vašega očeta Abrahama z one strani veletoka in ga vodil po vsej kanaanski deželi; pomnožil sem njegov zarod in mu dal Izaka. Izaku sem dal Jakoba in Ezava. Ezavu sem določil v posest Seírsko gorovje, Jakob in njegovi sinovi pa so šli v Egipt. Poslal sem Mojzesa in Arona, udaril sem ves Egipt s tem, kar sem storil sredi njega; potem sem vas izpeljal. Izpeljal sem vaše očete iz Egipta in prišli ste k morju. Egipčani pa so drveli za vašimi očeti z vozovi in konjeniki do Rdečega morja. Tedaj so vpili h Gospodu. In postavil je temò med vas in Egipčane in pripeljal nadnje morje, da jih je zagrnilo. Vaše oči so videle, kar sem storil Egiptu. Potem ste bivali dolgo časa v puščavi. Nato sem vas pripeljal v deželo Amorejcev, ki so bivali onkraj Jordana. Bojevali so se zoper vas, a dal sem vam jih v roke: prejeli ste njihovo deželo v last in nje sem pred vami uničil. Potem se je vzdignil Seforjev sin Balak, moabski kralj, in se bojeval zoper Izraela. Dal je poklicati Beórjevega sina Balaama, da bi vas preklel. A Balaama nisem hotel uslišati, zato vas je v resnici blagoslovil; tako sem vas rešil iz njegove roke. Potem ste šli čez Jordan in prišli do Jerihe. Zoper vas so se bojevali meščani Jerihe in mnogi narodi, in dal sem vam jih v roke. Poslal sem sršene pred vami in pregnali so jih izpred vas, dva kralja Amorejcev – ne s tvojim mečem in ne s tvojim lokom. Dal sem vam deželo, za katero se niste trudili, mesta, ki jih niste zidali, in prebivate v njih; vinograde in oljke, ki jih niste sadili, imate za užitek.‹« Psalm (Ps 136,1-3.16-18.21-22.24) Odpev: Vekomaj traja njegovo usmiljenje. Hvalite Gospoda, ker je dober, hvalite Boga, vsemogočnega stvarnika. Hvalite Gospoda, vladarja! Vekomaj traja njegovo usmiljenje. Svoje ljudstvo je vodil skozi puščavo, udaril je velike kralje in pobil mogočne vladarje. Vekomaj traja njegovo usmiljenje. Dal jim je v last njihovo deželo, v last svojemu služabniku Izraelu in nas osvobodil naših sovražnikov. Vekomaj traja njegovo usmiljenje. Evangelij (Mt 19,3-12) Tisti čas so k Jezusu pristopili farizeji, da bi ga skušali. Rekli so: »Ali je možu dovoljeno ženo odsloviti iz katerega koli vzroka?« Odgovoril jim je: »Ali niste brali, da ju je tisti, ki je od začetka ustvaril, ustvaril kot moža in ženo, in rekel: ›Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se bo pridružil svoji ženi in bosta oba eno telo.‹ Zatorej nista več dva, ampak eno telo. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne loči.« Rečejo mu: »Zakaj je torej Mojzes naročil dati ločitveni list in jo odsloviti?« Odgovori jim: »Mojzes vam je zaradi vaše trdosrčnosti dovolil ločiti se od svojih žená, od začetka pa ni bilo tako. Toda jaz vam pravim: Kdor koli se od svoje žene loči – razen če se zaradi nečistovanja – in se oženi z drugo, prešuštvuje.« Njegovi učenci mu rečejo: »Če je takó z možem in ženo, se ni dobro ženiti.« On pa jim je rekel: »Ne umejo te besede vsi, ampak katerim je dano. So namreč nekateri samski, ker so že od rojstva taki, da morajo ostati samski; in so nekateri samski, ker so jih v to prisilili ljudje; in zopet drugi so samski stan izvolili zaradi nebeškega kraljestva. Kdor more razumeti, naj razume!«

Svetopisemska berila za ta dan: 1. berilo: Raz 11,19;12,1-6.10 Psalm: Ps 45,10.11.12.16 2. berilo: 1 Kor 15,20-26 Evangelij: Lk 1,39-56 Vrstica iz evangelija: »Elizabeta je postala polna Svetega Duha.« (Lk 1,41) 1. berilo (Raz 11,19;12,1-6.10) Tedaj se je odprlo Božje svetišče v nebesih in videla se je skrinja njegove zaveze. In prikazalo se je veliko znamenje na nebu: žena, obdana s soncem, in pod njenimi nogami mesec in na njeni glavi venec iz dvanajstih zvezd. Bila je noseča in je vpila v porodnih bolečinah in mukah. Še drugo znamenje se je prikazalo na nebu. Glej, bil je velik ognjenordeč zmaj, ki je imel sedem glav in deset rogov in na svojih glavah sedem kron; in njegov rep je potegnil s seboj tretjino nebesnih zvezd ter jih vrgel na zemljo. In zmaj se je ustopil pred ženo, ki je bila na porodu, da bi požrl njeno dete, ko bi porodila. In porodila je moško dete, ki naj bi paslo vse narode z železno palico; in vzeto je bilo njeno dete k Bogu in k njegovemu prestolu. Žena pa je ubežala v puščavo, kjer ima prostor, ki ji ga je Bog pripravil. In slišal sem močan glas v nebesih, ki je govoril: »Zdaj se je uresničilo odrešenje, moč in kraljevanje našega Boga in oblast njegovega Kristusa.« Psalm (Ps 45,10.11.12.16) Odpev: Kraljica stoji na tvoji desnici. Kraljevske hčere ti prihajajo naproti, kraljica stoji na tvoji desnici, okrašena z zlatom iz Ofira. Kraljica stoji na tvoji desnici. Poslušaj, hči, glej in nagni svoje uho, pozabi svoje ljudstvo in hišo svojega očeta! Kraljica stoji na tvoji desnici. Kralj si bo želel tvoje lepote, on je tvoj gospod, njemu se pokloni! Kraljica stoji na tvoji desnici. Spremijo jih z veseljem, z veseljem in radovanjem, stopijo v kraljevo palačo. Kraljica stoji na tvoji desnici. 2. berilo (1 Kor 15,20-26) Bratje in sestre, Kristus je vstal od mrtvih, prvina njih, ki so zaspali, ker je namreč po človeku smrt in po človeku vstajenje mrtvih. Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli. Toda vsak v svojem redu: kot prvi Kristus, potem, kateri bodo Kristusovi ob njegovem prihodu; nato bo konec, ko bo kraljevanje izročil Bogu in Očetu, potem ko bo izničil vsako poglavarstvo in sleherno oblast in moč. Kajti kraljevati mora, dokler ne položi vseh sovražnikov pred svoje noge. Kot zadnji sovražnik pa bo končana smrt, »kajti vse je podvrgel njegovim nogam.« Evangelij (Lk 1,39-56) Tiste dni je Marija vstala in hitro šla v gore, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta slišala Marijin pozdrav, je poskočilo dete v njenem telesu; in Elizabeta je bila napolnjena s Svetim Duhom in je vzkliknila z močnim glasom: »Blagoslovljena ti med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa! In od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, je od veselja poskočilo dete v mojem telesu. Blagor ji, ki je verovala; kajti izpolnilo se bo, kar ji je povedal Gospod!« Marija pa je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju. Kajti ozrl se je na nizkost svoje dekle. Glej, blagrovali me bodo odslej vsi rodovi. Kajti velike reči mi je storil On, ki je mogočen in je njegovo ime sveto. Od roda do roda traja njegovo usmiljenje tistim, ki mu v strahu služijo. Moč je pokazal s svojo roko, razkropil je tiste, ki so napuhnjenih misli. Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne. Sprejel je svojega služabnika Izraela in se spomnil usmiljenja – kakor je govoril našim očetom – do Abrahama in njegovega roda na veke.« Marija pa je ostala pri Elizabeti nekako tri mesece, potem se je vrnila na svoj dom.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Joz 3,7-11.13-17 Psalm: Ps 114,1-2.3-4.5-6 Evangelij: Mt 18,21-19,1 Vrstica iz evangelija: »Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz usmilil tebe?« (Mt 18,33) Berilo (Joz 3,7-11.13-17) Tedaj je Gospod rekel Jozuetu: »Danes te začnem poveličevati pred vsem Izraelom, da bodo vedeli, da sem s teboj, kakor sem bil z Mojzesom. Ti pa ukaži duhovnikom, ki nosijo skrinjo zaveze: ›Kadar stopite pri kraju v jordansko vodo, postojte v Jordanu!‹« Jozue je rekel Izraelovim sinovom: »Pristopite in čujte besede Gospoda, svojega Boga! Po tem spoznajte, da je žívi Bog med vami in da gotovo prežene izpred vas Kanaance: glejte, skrinja zaveze Gospoda vse zemlje pojde pred vami čez Jordan! Brž, ko bodo duhovniki, ki nosijo skrinjo Jahveja, Gospoda vse zemlje, stopili s podplati svojih nog v jordansko vodo, izgine voda Jordana; voda, ki priteka od zgoraj, pa se ustavi kot en sam jez.« Tako je ljudstvo odrinilo iz svojih šotorov, da bi šlo čez Jordan, in duhovniki so nosili skrinjo zaveze pred ljudstvom. Brž ko so prišli nosilci skrinje k Jordanu in so se duhovnikom, ki so nosili skrinjo, omočile noge pri kraju vode, se je voda ustavila, čeprav je Jordan polnil vse svoje bregove ves čas žetve. Zgoraj tekoča voda se je dvignila kot en sam jez, zelo daleč, medtem ko je k Mrtvemu morju tekoča popolnoma izginila. Tako je šlo ljudstvo čéz nasproti Jerihi. Duhovniki, ki so nosili skrinjo Gospodove zaveze, so stali nepremično na suhem sredi Jordana in ves Izrael je šel čéz po suhem, dokler ni ves narod prešel čez Jordan. Psalm (Ps 114,1-2.3-4.5-6) Odpev: Aleluja. Ko je šel Izrael iz Egipta, Jakobova hiša iz srede tega ljudstva, je Juda postal njegovo svetišče, Izrael njegovo kraljestvo. Aleluja. Morje je videlo in zbežalo, Jordan se je obrnil nazaj. Gore so skakale kakor ovni, griči kakor jagenjčki. Aleluja. Kaj ti je morje, da bežiš? Jordan, da se obračaš nazaj? Gore, da skačete kakor ovni, griči kakor jagenjčki? Aleluja. Evangelij (Mt 18,21-19,1) Tedaj je Peter pristopil k Jezusu in mu rekel: »Gospod, če greši zoper mene moj brat, kolikokrat naj mu odpustim? Do sedemkrat?« Jezus mu pravi: »Ne rečem ti: do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat. Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi hlapci. Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker pa ni imel s čim plačati, je ukazal njegov gospod prodati njega, ženo in otroke in vse, kar je imel, in poplačati. Hlapec pa je padel predenj in ga prosil: ›Gospod, potrpi z menoj in vse ti povrnem.‹ Gospod se je tega hlapca usmilil, ga oprostil in mu dolg odpustil. Ko je pa ta hlapec odšel, je srečal enega svojih sohlapcev, ki mu je bil dolžan sto denarjev, in ga je zgrabil ter davil, govoreč: ›Plačaj, kar si dolžan!‹ Njegov sohlapec pa je padel predenj in ga prosil: ›Potrpi z menoj in ti povrnem.‹ Oni pa ni hotel, ampak je šel in ga dal vreči v ječo, dokler bi ne poplačal dolga. Ko so pa njegovi sohlapci videli, kaj se je zgodilo, so se zelo užalostili in so šli ves dogodek pravit svojemu gospodu. Tedaj ga je njegov gospod poklical in mu rekel: ›Hudobni hlapec, ves tisti dolg sem ti odpustil, ker si me prosil; ali nisi bil torej tudi ti dolžan usmiliti se svojega sohlapca, kakor sem se tudi jaz tebe usmilil?‹ In njegov gospod se je razsrdil in ga izročil mučiteljem, dokler bi ne poplačal vsega dolga. Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če iz srca ne odpustite vsak svojemu bratu.« Ko je Jezus končal te govore, je odšel iz Galileje in po drugi strani Jordana prišel v judejske kraje.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 5 Mz 34,1-12 Psalm: Ps 66,1-3.5.8.16-17 Evangelij: Mt 18,15-20 Vrstica iz evangelija: »Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.« (Mt 18,20) Berilo (5 Mz 34,1-12) Tiste dni je šel Mojzes z moabskih planjav na goro Nébo, na vrh Fasge, ki je nasproti Jerihi. Gospod mu je pokazal vso deželo: Galaad do Dana, ves Néftali, Efraimovo in Manásejevo pokrajino, vso judovo pokrajino do Zahodnega morja, Negeb in okolico, nižino palmovega mesta Jerihe do Segóra. In Gospod mu je rekel: »To je dežela, ki sem jo s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu, ko sem govoril: ›Tvojemu zarodu jo dam!‹ Dal sem ti, da jo s svojimi očmi vidiš, vanjo pa ne pojdeš!« Tam v moabski deželi je po Gospodovem povelju umrl Mojzes, Gospodov služabnik. Pokopali so ga v dolini v moabski deželi, a za njegov grob nihče ni zvedel do današnjega dne, nasproti Bet-Fogoru; Mojzes pa je imel sto dvajset let, ko je umrl; oko mu ni otemnelo in njegova moč ni opešala. Izraelovi sinovi so objokovali Mojzesa na moabskih planjavah trideset dni; potem so pretekli dnevi jokanja in žalovanja za Mojzesom. Nunov sin Jozue pa je bil napolnjen z duhom modrosti. Mojzes je namreč nanj položil svoje roke. Izraelovi sinovi so ga ubogali in delali, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. Ni več vstal prerok v Izraelu, enak Mojzesu, s katerim je bil Gospod govoril od obličja do obličja, z vsemi znamenji in čudeži, ki jih je kot Gospodov poslanec delal v egiptovski deželi pred faraonom in nad vsemi njegovimi služabniki in nad vso njegovo deželo, z vsemi deli močne roke in z vsemi velikimi, strašnimi rečmi, ki jih je storil Mojzes pred očmi vsega Izraela. Psalm (Ps 66,1-3.5.8.16-17) Odpev: Hvaljen Bog, ki nam daje življenje. Pojte Bogu vse dežele, pojte slavo njegovemu imenu, nad vse ga vedno hvalite! Recite Bogu: kako čudovita so tvoja dela! Hvaljen Bog, ki nam daje življenje. Pridite in poglejte Božja dela: Čudovite reči je storil za človeške otroke. Slavite, narodi, našega Boga, oznanjajte njegovo hvalo. Hvaljen Bog, ki nam daje življenje. Poslušajte vsi, ki se bojite Boga, in bom povedal, kaj je storil moji duši! Klical sem k njemu s svojimi usti in ga hvalil s svojim jezikom. Hvaljen Bog, ki nam daje življenje. Evangelij (Mt 18,15-20) Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ako greši tvoj brat zoper tebe, pojdi in ga posvári med štirimi očmi. Če te posluša, si pridobil svojega brata. Če pa ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če jih ne posluša, povej Cerkvi. Če pa niti Cerkve noče poslušati, naj ti bo kakor pogan ali cestninar. Resnično, povem vam: Kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih in, kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih. Povem vam tudi: Ako se na zemlji dva izmed vas zedinita v kateri koli prošnji, jima bo vse storil moj Oče, ki je v nebesih. Kajti, kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 5 Mz 31,1-8 Psalm: 5 Mz 32,3-4.7.8.9.12 Evangelij: Mt 18,1-5.10.12-14 Vrstica iz evangelija: »Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu.« (Mt 18,4), Berilo (5 Mz 31,1-8) Mojzes je šel in govoril te besede vsemu Izraelu: »Sto dvajset let sem danes star; ne morem več odhajati in prihajati; tudi mi je Gospod rekel: ›Ne pojdeš čez Jordan.‹ Gospod, tvoj Bog, bo šel pred teboj; on bo pokončal pred teboj te narode, da prideš v njihovo posest; Jozue pojde pred teboj, kakor je Gospod naročil. Gospod jim bo storil, kakor je storil Sihónu in Ogu, kraljema Amorejcev, in njuni deželi, ki jih je pokončal. Gospod vam jih bo izročil; storite jim povsem po zapovedi, ki sem vam jo dal! Bodite pogumni in hrabri, ne bojte se in ne trepetajte pred njimi! Kajti Gospod, tvoj Bog, pojde s teboj; ne bo te pustil samega in ne bo te zapustil.« Tedaj je Mojzes poklical Jozueta in mu rekel vpričo vsega Izraela: »Bodi pogumen in hraber! Kajti ti boš popeljal to ljudstvo v deželo, ki jo je Gospod s prisego obljubil dati njihovim očetom, in ti jim jo boš razdelil v dedno posest. Gospod pojde pred teboj, on bo s teboj; ne bo te pustil samega in ne bo te zapustil. Nikar se ne boj in ne pláši!« Psalm (5 Mz 32,3-4.7.8.9.12) Odpev: Gospodov delež je njegovo ljudstvo. Oznanjal bom Gospodovo ime: dajajte čast našemu Bogu!, Brez graje je njegovo delo, Bog je zvest in brez krivice. Gospodov delež je njegovo ljudstvo. Spomni se dni starodavnih, premisli leta od roda do roda! Vprašaj svojega očeta, da ti oznani, svoje starce, da ti povedo! Gospodov delež je njegovo ljudstvo. Ko je Najvišji narodom dal posesti, ko je ločil človeške otroke, je določil ljudstvom meje po številu Izraelovih otrok. Gospodov delež je njegovo ljudstvo. Gospodov delež je njegovo ljudstvo, Izrael njemu odmerjena dediščina. Edini Gospod ga je vodil in ni bilo tujega boga z njim. Gospodov delež je njegovo ljudstvo. Evangelij (Mt 18,1-5.10.12-14) V tistem času so učenci pristopili k Jezusu in rekli: »Kdo je največji v nebeškem kraljestvu?« Jezus je poklical otroka, ga postavil v sredo mednje in rekel: »Resnično, povem vam: Ako se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo. Kdor se torej poniža kakor ta otrok, tisti je največji v nebeškem kraljestvu. In kdor sprejme katerega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme. Glejte, da ne boste zaničevali katerega teh malih; zakaj povem vam, da njih angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih. Kaj se vam zdi? Če ima kdo sto ovac in katera izmed njih zaide, ali ne pusti na gorah devetin devetdesetih in gre iskat tisto, ki je zašla? In če jo najde, resnično, povem vam, veseli se je bolj ko devetindevetdesetih, ki niso zašle. Tako ni volja vašega nebeškega Očeta, da bi se izgubil kateri teh malih.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 5 Mz 10,12-22 Psalm: Ps 147,12-13.14-15.19-20 Evangelij: Mt 17,22-27 Vrstica iz evangelija: »Sin človekov bo izročen v človeške roke in ga bodo umorili, a tretji dan bo obujen.« (Mt 17,22-23). Berilo (5 Mz 10,12-22) Mojzes je govoril ljudstvu: »Izrael, kaj terja sedaj od tebe Gospod, tvoj Bog? Samo to, da se bojiš Gospoda, svojega Boga, hodiš po vseh njegovih potih, da ga ljubiš in da služiš Gospodu, svojemu Bogu z vsem srcem in vso dušo, s tem, da spolnjuješ Gospodove zapovedi in njegove zakone, ki ti jih danes zapovedujem, da ti bo dobro! Glej, nebo in nebes nebesa in zemlja in vse, kar je na njej, je last Gospoda, tvojega Boga. Vendar se je Gospod nagnil samo k tvojim očetom, da bi jih ljubil ter za njimi izvolil njihov zarod, to je vas, izmed vseh ljudstev do današnjega dne. Obrežite torej svoje neobrezano srce in ne bodite več trdovratni! Kajti Gospod, vaš Bog, je Bog nad vsemi bogovi in Gospod nad vsemi gospodi, véliki, mogočni in strašni Bog, ki ne pozna pristranosti in ne sprejema podkupnine, ki siroti in vdovi pomaga do pravice in ljubi tujca ter mu daje živeža in obleke. Ljubite torej tujca! Bili ste namreč tujci v egiptovski deželi. Boj se Gospoda, svojega Boga, njemu služi, njega se drži in pri njegovem imenu prisegaj! On je tvoja slava, on je tvoj Bog, ki ti je storil one velike in strašne reči, ki si jih videl. Sedemdeset oseb je bilo tvojih očetov, ko so šli v Egipt, sedaj pa te je Gospod, tvoj Bog, pomnožil kakor zvezde na nebu.« Psalm (Ps 147,12-13.14-15.19-20) Odpev: Hvali, Jeruzalem, Gospoda! Hvali, Jeruzalem, Gospoda, hvali svojega Boga, o Sion! Ker je utrdil zapahe tvojih vrat, blagoslovil tvoje otroke v tebi. Hvali, Jeruzalem, Gospoda! Dal je mir tvojim pokrajinam, z najboljšo pšenico te hrani. Pošilja svoje ukaze na zemljo, hitro teče njegova beseda. Hvali, Jeruzalem, Gospoda! Oznanil je Jakobu svojo besedo, svoje zakone in zapovedi Izraelu. Ni storil tako nobenemu narodu, svojih zapovedi jim ni razodel. Hvali, Jeruzalem, Gospoda! Evangelij (Mt 17,22-27) Ko so bili učenci z Jezusom v Galileji, jim je rekel: »Sin človekov bo izdan ljudem v roke, umorili ga bodo in tretji dan bo vstal.« In zelo so se užalostili. Ko so prišli v Kafarnaum, so k Petru pristopili tisti, ki so pobirali davek dveh drahem, in so rekli: »Ali vaš učenik ne plačuje davka dveh drahem?« Odgovoril je: »Da!« Ko je pa vstopil v hišo, ga je Jezus prehitel z vprašanjem: »Simon, kaj se ti zdi, od koga jemljejo zemeljski kralji carino ali davek: od svojih sinov ali od tujcev?« Ker je ta odgovoril: »Od tujcev,« mu je Jezus rekel: »Torej so sinovi prosti. Da jih pa ne pohujšamo, pojdi k morju in vrzi trnek, in prvo ribo, ki se ujame, vzemi, ji odpri usta in boš našel novec statér; tega vzemi in jim ga daj zame in zase.«

Svetopisemska berila za ta dan: 1. berilo: Mdr 18,6-9 Psalm: Ps 33,1.12.18-19.20-22 2. berilo: Heb 11,1-2.8-19 Evangelij: Lk 12,32-48 Vrstica iz evangelija: »Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče je sklenil, da vam da kraljestvo.« (Lk 13,32) 1. berilo (Mdr 18,6-9) Za tisto noč osvoboditve so naši očaki zvedeli vnaprej, da bi zanesljivo vedeli, katerim prisegam so verjeli, in se tako opogumili. Tvoje ljudstvo je pričakovalo rešitev za pravične in pogubo za sovražnike. S čimer si namreč nasprotnike kaznoval, si proslavil nas, ko si nas poklical k sebi. Sveti otroci dobrih so na skrivaj žrtvovali in složno izražali zvestobo Božji postavi, da bi bili sveti enako deležni dobrin in nevarnosti, ter so že vnaprej prepevali hvalnice očetov. Psalm (Ps 33,1.12.18-19.20-22) Odpev: Blagor narodu, ki ima Boga za Gospoda. Vriskajte, pravični, v Gospodu, iskrenim se spodobi, da ga hvalijo; Blagor narodu, ki ima Boga za Gospoda, ljudstvu, ki si ga je izbral za dediščino. Blagor narodu, ki ima Boga za Gospoda. Glej, Gospodovo oko je uprto vanje, ki se ga bojijo, vanje, ki pričakujejo njegovo dobroto, Gospod rešuje smrti njihovo dušo in jih preživlja v lakoti. Blagor narodu, ki ima Boga za Gospoda. Naša duša pričakuje Gospoda, on je naša pomoč in naša obramba. Tvoja dobrota, Gospod, naj bo nad nami, saj zaupamo vate. Blagor narodu, ki ima Boga za Gospoda. 2. berilo (Heb 11,1-2.8-19) Bratje in sestre, vera je temelj tistega, v kar upamo, zagotovilo tistega, česar ne vidimo. Zaradi nje so namreč stari dosegli priznanje. Ker je Abraham veroval, je ubogal klic, naj odide v deželo, ki naj bi jo dobil v delež. Odšel je, ne da bi vedel, kam gre. Ker je veroval, se je prisělil v obljubljeno deželo kot tujec in z Izakom in Jakobom, ki sta bila z njim deležna iste obljube, prebival v šotorih. Pričakoval je namreč mesto, ki ima temelje in je njegov graditelj in stvaritelj Bog. Ker je Sara, ki je bila neplodna, verovala, je dobila moč, da je kljub starosti spočela, saj je bila prepričana, da je zvest tisti, ki je dal obljubo. Zato se je tudi rodila enemu, in to omrtvelemu, tolikšna množica potomcev, kolikor je zvezd na nebu in kakor je brez števila peska na morskem obrežju. V veri so pomrli vsi ti. Niso doživeli izpolnitve obljub, vendar so jih iz daljave gledali, pozdravljali in priznavali, da so na zemlji tujci in priseljenci. Tisti pa, ki takó govorijo, razodevajo, da domovino iščejo. Ko bi imeli v mislih tisto domovino, iz katere so prišli, bi imeli priložnost, da se vrnejo. Tako pa so hrepeneli po boljši, po nebeški. Zato se Bog ne sramuje, da se imenuje njihov Bog, saj jim je pripravil mesto. Ker je preizkušani Abraham veroval, je v dar prinesel Izaka. Edinorojenega sina je bil voljan darovati on, ki je prejel obljube in mu je bilo rečeno: ›Po Izaku se ti bo imenovalo potomstvo.‹ Mislil si je, da more Bog tudi od mrtvih obujati. Zato ga je - rečeno v prispodóbi - dobil nazaj od mrtvih. Evangelij (Lk 12,32-48) Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče je sklenil, da vam dá kraljestvo. Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme. Naredite si mošnje, ki ne ostarijo, neizčrpen zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce. Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane, vi pa bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se bo njihov gospodar vrnil s svatbe, da mu odprejo takoj, ko pride in potrka. Blagor tistim služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel budne! Resnično, povem vam: Opasal se bo in jih posádil za mizo. Pristopil bo in jim stregel. In če pride ob drugi ali tretji nočni straži in jih najde takó, blagor jim! Védite pa: Če bi hišni gospodar vedel, ob kateri uri pride tat, ne bi pústil vlomiti v svojo hišo. Tudi vi bodite pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.« Peter je rekel: »Gospod, ali pripoveduješ to priliko za nas ali za vse?« Gospod je dejal: »Kdo je torej zvesti in preudarni oskrbnik, ki ga bo gospodar postavil nad svojo služinčad, da ji odmeri hrano ob pravem času? Blagor tistemu služabniku, ki ga bo njegov gospodar ob prihodu našel, da tako dela! Resnično, povem vam: Čez vse svoje premoženje ga bo postavil. Če pa ta služabnik reče v svojem srcu: ›Moj gospodar zamuja s svojim prihodom‹ in začne pretepati hlapce in dekle, pojedati, popivati in se upijanjati, bo gospodar tega služabnika prišel ob dnevu, ko ga ne pričakuje, in ob uri, za katero ne ve; presekal ga bo na dvoje in mu dal delež z neverniki. Kajti tisti služabnik, ki spozna voljo svojega gospodarja, a ničesar ne pripravi in ne dela po njegovi volji, bo hudo tepen. Tisti pa, ki je ne spozna in stori kaj takega, kar zasluži udarce, bo malo tepen. Od vsakega, ki mu je bilo veliko dano, se bo veliko zahtevalo, in komur so veliko zaupali, bodo od njega toliko več terjali.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 2 Kor 9,6-10 Psalm: Ps 112,1-2.5-9 Evangelij: Jn 12,24-26 Vrstica iz evangelija: »Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik.« (Jn 12,16) Berilo (2 Kor 9,6-10) Bratje in sestre, pomnite: Kdor pičlo seje, bo tudi pičlo žel; in kdor obilno seje, bo tudi obilno žel. Vsak, kakor je v srcu namenil, ne z žalostjo ali po sili; kajti veselega darovalca Bog ljubi. More pa vam Bog vsako milost podeliti v obilni meri, da boste imeli vedno vsega dovolj in vam bo še obilo ostajalo za vsako dobro delo, kakor je pisano: »Razdelil je, dal ubogim, njegova pravičnost ostane vekomaj.« Oni, ki daje sejalcu seme in kruha za živež, pa bo dal in pomnožil vaše seme ter povečal sadove vaše pravičnosti. Psalm (Ps 112,1-2.5-9) Odpev: Dobro je človeku, ki je usmiljen. Blagor mu, kdor se boji Gospoda, kdor se njegovih zapovedi res veseli. Njegov zarod bo v deželi mogočen; rod pravičnih bo blagoslovljen. Dobro je človeku, ki je usmiljen. Dobro je človeku, ki je usmiljen in posoja, ki svoje reči ureja po vesti, vekomaj ne bo omahnil, pravični ostane v večnem spominu. Dobro je človeku, ki je usmiljen. Ni se mu bati slabih vesti, njegovo srce je trdno, upa v Gospoda. Njegovo srce je stanovitno, ne boji se, dokler ne vidi, da so nasprotniki uničeni. Dobro je človeku, ki je usmiljen. Deli in daje ubogim, njegova darežljivost traja vedno, njegova moč se dviga v časti; grešnik to vidi in se jezi. Dobro je človeku, ki je usmiljen. Evangelij (Jn 12,24-26) Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ljubi svoje življenje, ga bo izgubil, kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. Če kdo meni služi, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počastil Oče.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 5 Mz 6,4-13 Psalm: Ps 18,2-4.47.51 Evangelij: Mt 17,14-20 Vrstica iz evangelija: »Jezus je odvrnil: »O neverni in pokvarjeni rod! Do kdaj vas bom prenašal?« (Mt 17, 17) Berilo (5 Mz 6,4-13) Mojzes je govoril ljudstvu: »Poslušaj, Izrael; Gospod je naš Bog, Gospod edini! Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo! Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. Zabičaj jih svojim otrokom ter govôri o njih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po potu, ko se ulegaš ali ko vstajaš! Priveži si jih za znamenje na roko in naj ti bodo za spomin pred očmi! Napiši jih na hišne podboje in na vrata! Ko te Gospod, tvoj Bog pripelje v deželo, ki jo je s prisego obljubil tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu, da ti jo bo dal: velika in lepa mesta, ki jih nisi zidal; hiše, polne vsega dobrega, ki jih nisi napolnil; izkopane vodnjake, ki jih nisi izkopal; vinograde in oljke, ki jih nisi zasadil; in ko boš do sitega užival, tedaj se varuj, da ne pozabiš Gospoda, svojega Boga, ki te je izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti! Boj se Gospoda, svojega Boga, njemu služi in pri njegovem imenu prisegaj!« Psalm (Ps 18,2-4.47.51) Odpev: Ljubim te, Gospod, moja moč. Ljubim te, Gospod, moja moč, Gospod, moja skala, moj grad, moj osvoboditelj, moj Bog, kamor se zatekam. Ljubim te, Gospod, moja moč. Ljubim te, Gospod, moja moč, moj Bog, kamor se zatekam, moja pečina, moj ščit, rog moje rešitve, moja obramba. Ljubim te, Gospod, moja moč. Živel, Gospod, in slavljen, moja skala, poveličan Bog, moj rešitelj! Dal si zmago svojemu kralju, usmiljenje svojemu maziljencu. Ljubim te, Gospod, moja moč. Evangelij (Mt 17,14-20) Tisti čas je stopil nekdo k Jezusu, se vrgel pred njim na kolena in rekel: »Gospod, usmili se mojega sina, ki je mesečen in hudo trpi; večkrat namreč pade v ogenj in večkrat v vodo. Privedel sem ga bil k tvojim učencem, pa ga niso mogli ozdraviti.« Jezus je odgovoril: »O neverni in popačeni rod! Doklej bom pri vas? Doklej vas bom prenašal? Privedite mi ga semkaj!« In Jezus mu je zapovedal in hudi duh je odšel iz njega in deček je bil od tiste ure zdrav. Takrat so učenci pristopili posebej k Jezusu in rekli: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?« Jezus jim je rekel: »Zato, ker ste imeli premalo vere. Resnično, povem vam: Če boste imeli vero kakor gorčično zrno, porečete tej gori: ›Prestavi se od tod tjakaj‹ in postavila se bo in nič vam ne bo nemogoče.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: EstG 14,1.3-5.12.14 Psalm: Ps 97,1-2 Evangelij: Jn 4,19-24 Vrstica iz evangelija: »Sin človekov bo izročen v človeške roke in ga bodo umorili, a tretji dan bo obujen.« (Mt 17,22-23). Berilo (EstG 14,1.3-5.12.14) Tiste dni je kraljica Estera v smrtni stiski pribežala h Gospodu in molila h Gospodu, Izraelovemu Bogu: »Moj Gospod, ti edini si naš kralj; pomagaj meni zapuščeni, ki nima nikogar razen tebe! Kajti nevarnost zame je prav blizu. Slišala sem od mladosti v svojem očetnem rodu, da si ti, Gospod, izbral Izraela izmed vseh narodov in naše očete izmed vseh njihovih prednikov v večno dediščino. Spomni se nas, Gospod, in se pokaži v času naše stiske! Osrči me, kralj bogov in gospodovalec sleherne oblasti! Reši nas s svojo roko in pridi na pomoč meni, zapuščeni, ki nima nikogar razen tebe, Gospod!« Psalm (Ps 97,1-2) Odpev: Veselite se, pravični, v Gospodu. Gospod je kralj, zemlja naj se raduje, veselijo naj se mnogi otoki. Oblak in tema ga obdajata, pravica je temelj njegovega prestola. Veselite se, pravični, v Gospodu. Evangelij (Jn 4,19-24) Tisti čas je žena Samarijanka rekla Jezusu: »Gospod, vidim, da si prerok. Naši očetje so molili Boga na tej gori, vi pa govorite, da je v Jeruzalemu kraj, kjer ga je treba moliti.« Jezus ji pravi: »Veruj mi, žena, da pride ura, ko ne boste molili Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu. Vi molite, česar ne poznate; mi molimo, kar poznamo, kajti zveličanje prihaja od Judov. Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi molivci molili Očeta v duhu in resnici. Kajti tudi Oče hoče takih molivcev. Bog je duh, in kateri ga molijo, ga morajo moliti v duhu in resnici.«