V okviru “Sociološkega maratona”, ki smo ga izvedli 24. oktobra 2025 ob 60-letnici Slovenskega sociološkega društva, vam danes predstavljamo novo epizodo.
Tokratni pogovor so pripravili v Sekciji za spol in družbo, posvečen pa je bil 30-letnici Pekinške deklaracije. O njenem pomenu in dosežkih so razpravljali Vera Kozmik Vodušek, Katarina Brvar Strnad in Roman Kuhar. Pogovor je moderirala Jasna Podreka.
Dostop do gradiv: https://www.sociolosko-drustvo.si/socioloski-maraton-v-podkastih/86806/
24. oktobra 2025 smo ob praznovanju 60-letnice Slovenskega sociološkega društva izvedli “Sociološki maraton” – niz devetih zaporednih okroglih miz, ki so potekale od 9. ure zjutraj do 22. ure zvečer.
V tokratni epizodi vam predstavljamo posnetek druge okrogle mize. Monika Kalin Golob se je s sogovorniki Maco Jogan, Damjanom Popičem in Simonom Krekom pogovarjala o vlogi slovenskega jezika v digitaliziranem svetu – kako v dobi umetne inteligence pisati, objavljati in poučevati?
Želimo vam prijetno poslušanje!
24. oktobra 2025 smo v okviru praznovanja šestdesetletnice Slovenskega sociološkega društva izvedli “Sociološki maraton” – devet zaporednih okroglih miz, ki so potekale med 9. uro zjutraj in 22. uro zvečer.
Tokrat vam predstavljamo posnetek prve okrogle mize. Aleksandra Kanjuo Mrčela se je pogovarjala z Andrejem Kohontom, Barbaro Rajgelj in Tejem Gonzo o digitalizaciji dela in ekonomije.
Z zadnjo epizodo sociološkega podkasta pred poletnimi počitnicami smo bili v gosteh pri društvu Parada ponosa.
V Pritličju smo posneli pogovor o medijih in LGBT, na katerem so sodelovali Marko Milosavljević, Neo Nova in Mitja Blažič, pogovor pa je povezoval Roman Kuhar. Govorili so o vplivu medijev na oblikovanje javnega mnenja, o novinarski etiki, pismenosti ter o lažnih novicah, ki krojijo vsakdan LGBT skupnosti. Prijetno poslušanje!
Zakaj je medvrstniško nasilje še vedno pogosto neprepoznano, kako ga ustrezno nasloviti in kakšno vlogo imajo pri tem šole, mediji in družba kot celota?
V tokratni epizodi se Veronika Tašner (Pedagoška fakulteta UL) pogovarja s prof. dr. Alešem Bučarjem Ručmanom (Fakulteta za varnostne vede, UM), vodjo projekta Z znanjem nad nasilje, ki razvija sistemska orodja za prepoznavanje in preprečevanje nasilja v šolah, in mag. Martino Peštaj, urednico otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija, ki skrbi za medijsko ozaveščanje otrok skozi kampanjo Odpikajmo nasilje.
Skupaj osvetljujejo, kako pomembna je zgodnja in celostna obravnava nasilja, pomen opazovalcev in moč pozitivnih zgledov. Prisluhnite pogovoru o tem, kako se lahko kot družba odzovemo – in kako pomembno je, da ne ostanemo tiho.
V tokratnem podkastu smo se pogovarjali ob knjigi V deželi pravljic: k družbenim funkcijam pravljičnih narativov (Založba Annales, 2024) avtorice dr. Polone Tratnik.
Monografija raziskuje, kako pravljice soustvarjajo družbeni red, oblikujejo narodno identiteto in zrcalijo politične, gospodarske ter verske odnose v določenem zgodovinskem kontekstu – s posebnim poudarkom na območju Slovenije.
O vlogi pravljičnih junakov, narodnega preporoda in ideoloških sporočil v evropskih pripovedih se je z avtorico pogovarjal dr. Jan Babnik.
V tokratnem sociološkem podkastu se pogovarjamo ob knjigi“Digitalizacija dela in življenja”, ki je lani izšla pri Založbi FDV in sta jo uredila dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela in dr. Andrej Kohont. Poleg njiju sta na pogovoru sodelovala še dr. Barbara Rajgelj in Leja Markelj, pogovor pa je povezovala Tinca Lukan.
Sodelujoči na okrogli mizi so razpravljali o priložnostih in tveganjih umetne inteligence v zaposlovanju, pozitivnih vidikih digitalizacije, kot je hibridno delo, ter vzponu platform za skrbstveno delo na domu, pri čemer so se osredotočili na iskanje poti, kako zagotoviti, da bo digitalizacija prinesla več koristi kot škode.
Prijetno poslušanje!
V novi epizodi Sociološkega podkasta Osebno gostimo zaslužnega profesorja Fakultete za družbene vede, Nika Toša. V pogovoru z Romanom Kuharjem spregovori o razvoju empirične sociologije in raziskovanja javnega mnenja v Sloveniji, o izzivih tovrstnega raziskovanja v času Jugoslavije, o odnosu med sociologijo in politiko ter o vključevanju slovenskesociologije v mednarodne raziskovalne mreže. Dotakne se tudi svojega bogatega življenjskega popotovanja – spregovori o drevesih, ki jih je posadil in še vedno rastejo, o sebi kot aktivistu ter o nujnosti kritičnega mišljenja in družbenega angažmaja. V pogovoru razkrije tudi, katere knjige so trenutno na njegovi nočni omarici.
»Nisem prepričan, da v svojem enaindevetdesetem letu zaresrazumem ta čas, saj so ti premiki preveliki,« pravi Niko Toš, »vendar je očitno, da smo na nekem robu – in da moramo prav na tem robu, če želimo obstati, zgraditi novo ravnico za gibanje naprej.«
V sociološki podkast Osebno smo povabili zasl. prof. dr. Sergeja Flereta, ki letos praznuje 80. rojstni dan. Profesor Flere je s svojim aktivnim znanstveno-raziskovalnim delom nedvomno pustil pomemben pečat v okviru slovenske sociologije. O njegovih pogledih na razpad Jugoslavije, sociologijo religije, zmago Trumpa in razlogih, zakaj je želel postati sociolog se je z njim pogovarjal Roman Kuhar.
Tomaž Mastnak obdeluje pojem civilne družbe ter opisuje in razlaga njegove rabe in diskurzivni potencial v historični perspektivi. Pojem ima v zahodni politični misli dolgo zgodovino. Mastnak posveča pozornost najprej modernemu pojmovanju civilne družbe od škotskih razsvetljencev do Hegla in mladoheglovcev. V nadaljevanju podrobno prikaže »ponovno odkrije« civilne družbe v 1970. in 1980. letih v Vzhodni Evropi, ko je »civilna družba« postala vodilna ideja demokratične opozicije na poti iz socializma. Najobsežnejši razdelek je posvečen razpravam o civilni družbi v »osemdesetih« v Sloveniji. Pisec podrobno predstavi nastanek civilne družbe pri nas tako z vidika nastanka mreže civilno-družbenih iniciativ, kot z vidika oblikovanja novega idejnega, političnega in kulturnega polja.Izid takšne publikacije je imeniten povod za vnovičen razmislek o obdobju osemdesetih let v Sloveniji in o vlogi, ki jo je takrat odigral koncept civilne družbe. Z besedami avtorja: »'Civilna družba' je dejansko bila manj ideja, kot je bila posoda za vse mogoče ideje.«
V pogovoru sta se sogovornika osredotočila na ponovno odkritje »civilne družbe« v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja v vzhodni Evropi in še posebej v Sloveniji. Poleg tega sta se dotaknila tudi alternativnih gibanj tistega obdobja, teoretske, glasbene in politične scene osemdesetih in nenazadnje dediščine takratnih civilnodružbenih bojev in vprašanja političnega prisvajanja osemdesetih.
V novi izdaji sociološkega podkasta smo se pogovarjali ob knjigi Tine Perić »Ćrtice«. Z avtorico in z Goranom Vojnovićem, avtorjem spremne besede, se je pogovarjala Milica Antić Gaber.
***
Prvenec Tine Perić, čeprav se loteva zahtevne tematike – izbrisa – in čeprav zaboli skoraj vsak ob tem zapisan stavek, ni zagrenjeno branje. Birokratska poteza, ki je zadobila v otroškem življenju glavne junakinje posebno ime – »problem s papirji« –, Mijinega očeta ni samo izbrisala iz registra stalnega prebivalstva in mu onemogočila delati ter odvzela vseh pravic, temveč ga je tako rekoč izbrisala tudi iz njenega življenja. Na srečo ne trajno.
Eden najmočnejših delov njene knjige je zato prav del, v katerem reflektira celotno situacijo brez težkih besed, kletvic in udarcev nazaj, a hkrati razvije dovolj razvidno in ostro kritiko tega sramotnega početja ki je zaznamovalo toliko življenj posameznikov, posameznic, njihovih družin, njihovih sorodnikov, naših sosedov.
Roman Ćrtice v prvi vrsti govori o izbrisu, izjemno boleče poglavju v življenju neke družine, a je tudi veliko več kot to. Je leposlovno delo, pa tudi družbeno kritična analiza tistega obdobja, skozi oči odraščajoče deklice, in njeno videnje takratnega časa, medčloveških odnosov.
Goran Vojnović o knjigi: »Vem pa, da je Tini Perić uspela izjemna knjiga in da smo bralci dobili prepričljiv, pretresljiv in pronicljiv vpogled v življenje na oni strani za nas nevidne črte. Ali nevidnih črtic. Pardon, ćrtic. Tina Perić nam je odprla vrata v življenje izbrisanih, v izbrisano življenje, kot ga je doživljala sama. Leta. Desetletja.«
Kaj počnejo sodobne kraljice v pravljicah? In kje je mesto kraljev? Kako obravnavati seksizme v folklornem gradivu, v ljudskih pripovedkah? Ali lahko posežemo vanje? In zakaj je zgodba o družini z dvema očetoma povzročila tak škandal? O vsem tem smo razpravljali v prvi epizodi četrte sezone sociološkega podkasta.
Pogovor, ki ga je pripravil Oddelek za sociologijo UL FF, je bil posnet 8. maja 2024 na Filozofski fakulteti v okviru njihovih Dnevov enakosti spolov. Roman Kuhar se je pogovarjal s pisateljico, pesnico in pravljičarko Anjo Štefan ter urednico pri Mladinski knjigi Ireno Matko Lukan. Gostji sta spregovorili o tem, kako se soočata s spolno stereotipizacijo v otroški literaturi in kako se ji sodobna literatura lahko na inovativen in poučen način izogne.
V zadnji epizodi tretje sezone socioloških podkastov se je dr. Gorazd Kovačič pogovarjal z avtorico dela "Iz socializma v periferni kapitalizem" dr. Ano Podvršič.
Historično materialistična sociološka, socialno zgodovinska in ekonomsko zgodovinska monografska študija "Iz socializma v periferni kapitalizem: Neoliberalizacija Slovenije" je delo, ki smo ga v slovenskem, pa tudi v širšem srednje- in vzhodno evropskem družboslovnem prostoru potrebovali in čakali že vrsto let, saj omogoča razumevanje razvojnih procesov in prelomov, načinov umeščanja v mednarodno delitev dela oz. odvisnega razvoja ter razrednih razmerij. Gre za teoretsko domišljeno in analitično zrelo delo, ki je rezultat avtoričinega dolgoletnega raziskovanja te teme.
Sodelujejo:
Pogovor je povezovala Mojca Suhovršnik.
Gostje in gost so se pogovarjali o razširjenosti, značilnostih in specifikah intimnopartenrskega nasilja nad ženskami. Knjiga V njeni koži: Sistem skozi oči žrtev nasilja, ki je konec leta 2023 izšla pri Društvu SOS Telefon za ženske in otroke žrtve nasilja združuje 23 zgodb žensk različnih starosti, različnih socialnih in družbenih slojev, različnih izobrazbenih struktur, različnih prepričanj, ki pa imajo nekaj skupnega. Žal jih druži dejstvo, da so preživele izkušnjo intimnopartnerskega nasilja oziroma nasilja v družini. Ta izkušnja pa je skupna tudi protagonistki knjige "Noč, ko je preplavala reko", ki je v letošnjem letu izšla pri založbi Litera. Skozi perspektivo obeh del je pogovor potekal o izkušnjah nasilja za štirimi stenami, o tem, kaj pomeni biti žrtev nasilja, kako različno se s to izkušnjo lahko spopadamo in kako težko se je iz kroga nasilja izviti.
Tokratni sociološki podkast v gosteh smo posneli v Gledališču Koper, kjer so kolegice in kolegi z Inštituta za družboslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper pripravili pogovor o o izzivih priseljevanja in vključevanja priseljenk in priseljencev v slovensko družbo. Pogovor je bil organiziran v okviru cikla dogodkov SPOZNAJ – Sproščeni pogovori o znanosti.
Na pogovoru so sodelovali:
Razpravo je povezovala asist. Lucija Dežan.
V gosteh Sociološkega podkasta je dr. Adriana Zaharijević, avtorica knjige "Judith Butler & Politics", ki je letos izšla pri založbi Edinburgh University Press. Adriana Zaharijević je znanstvena svetnica na Inštitutu za filozofijo in družbeno teorijo Univerze v Beogradu in zagotovo najboljša poznavalka del Judith Butler v naši regiji.
Podkast smo posneli v Pritličju, 18. aprila 2024. Z gostjo se je pogovarjala Nina Perger.
***
Monografija Judith Butler and Politics je prva knjiga, ki kritično analizira in predstavi celoten opus Judith Butler in njen prispevek k filozofiji in politični teoriji. Avtorica predstavi misel Judith Butler skozi prizmo štirih ključnih konceptov: performativnost, delovanje (agency), življenja, ki ga je moč in vredno živeti (livable life), ter nenasilje. Rdečo nit razprave predstavlja klic Judith Butler k radikalni enakosti in njena kritika obstoječih socialnih neenakosti, strukturnega nasilja in izkušenj družbeno proizvedene in neenakomerno razdeljene prekarnosti in ranljivosti, pri čemer v ospredje – tako lastnega razmišljanja kot tudi družbenopolitičnega delovanja – postavlja sicer pogosto spregledano in vedno socializirano telo. Poleg tega Zaharijević skozi pretanjeno analizo del Judith Butler pokaže, kako socialno – skozi jezik, kulturo in družbene norme – oblikuje subjekta in ga v tej formiranosti neizogibno omejuje, vendar tudi omogoča. Kakor zapiše avtorica: »Če že imamo neko možnost delovanja, te možnosti ne bomo našli skozi zanikanje pogojev naše konstituiranosti« (str. 121). Avtorica tudi prikaže, kako teoretska misel Judith Butler sega daleč onkraj same dekonstrukcije spola, na katero so dela Judith Butler pogosto reducirana in po kateri je Judith Butler tudi najbolj poznana.Osrednja vrednost monografije je v tem, da se Zaharijević ne izogne »neprijetnim vprašanjem«, ki se zastavljajo v povezavi s teoretskimi izpeljavami Judith Butler, v zadnjem času predvsem v povezavi z njeno teorijo performativnosti spolov, saj avtorica na vsa ta vprašanja natančno in razumljivo odgovarja, sklicujoč se na najrazličnejše vire – od izvirnih del Judith Butler do njenih javno dostopnih predavanj in medijskih intervjujev. Poleg tega avtorici z izjemnim občutkom za postopno in odmerjeno izgrajevanje argumentacij uspe bralko_ca popeljati tudi skozi najbolj zagonetne izzive in dileme, ki jim je sicer moč slediti v delih Judith Butler. Monografija tako sporoča, da dela Judith Butler nikakor ne zaobsegajo le teoretizacij o performativnosti spola, temveč predstavljajo ambiciozno in egalitarno alternativo liberalni politični filozofiji za 21. stoletje in vzpostavlja dialog z aktualnimi družbenimi gibanji in mnogovrstnimi izzivi, s katerimi se soočamo v sodobnem svetu.
V gosteh Sociološkega podkasta je dr. Lev Centrih, soavtor (skupaj z dr. Polono Sitar) knjige »Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945–1991«. Knjiga je lani izšla pri Založbi Univerze na Primorskem.
Podkast smo posneli 7. marca 2024 v Pritličju. Z avtorjem se je pogovarjala dr. Majda Černič Istenič.
***
Integrirana kmečka ekonomija (IKE) je koncept, ki kmečko ekonomijo pojmuje kot celovit sistem agrarnih ter neagrarnih dejavnosti, in hkrati prenovljen pogled, saj v središče postavlja kmečkega človeka. Knjiga je razdeljena po uveljavljenih periodizacijah, ki za mejnike obdobij socialistične Slovenije postavljajo reforme in ukrepe, ki so prinesli globlje spremembe v družbenem in gospodarskem življenju. Poslužuje se različnih metodoloških prijemov, ki temeljijo na arhivskem in statističnem gradivu ter na ustni zgodovini. Na ta način knjiga ponuja svež pogled na slovensko podeželje v socializmu, v katerem v ospredje stopijo odzivi kmečkega človeka na agrarne politike in individualni mikrosvet kmeta. Izkaže se, da je obstoj IKE mogoče najti v vseh treh obravnavanih socialističnih obdobjih, čeprav ne v povsem istih oblikah in enakem obsegu. To dokazuje, da je kombiniranje agrarnih, neagrarnih ter tržno usmerjenih dejavnosti večstoletna značilnost kmečke ekonomije na Slovenskem, ki je prestala tudi izzive socialističnega sistema.
V prvi letošnji izdaji Sociološkega podkasta "Osebno" je gosta zasl. prof. dr. Tanja Rener s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Tanja Rener je v pogovoru za Sociološki podkast spregovorila o tem, kako so njeni starši pomembno vplivali na njeno študijsko pot in zakaj je bil profesor v raztrganih kavbojkah pika na i odločitvi, da se vpiše na študij sociologije. Govorila je tudi o prihodnosti sociologije, ki lahko preživi le kot kritična in javna sociologija, ki išče alternative, ter o svojem raziskovalnem in aktivističnem udejstvovanju. V pogovoru je razkrila tudi, zakaj jo zanikanje feminizma v politiki ne preseneča več ter zakaj Američanom privošči zmago Trumpa.
V pogovoru boste slišali tudi, katere knjige, filmi in glasba so pomembno zaznamovali njeno osebno in profesionalno življenjsko S Tanjo Rener se je pogovarjal Roman Kuhar.
Najnovejša knjiga Slavka Splichala Datafication of Public Opinion and the Public Sphere, ki bo v kratkem izšla tudi v slovenščini pod naslovom Upodatkovanje javnosti in mnenjske tehnologije, poudarja tesno povezanost med razvojem pojmov in razvojem stvari samih. Tri predstavljene faze konceptualizacije pojmov javnosti, publicitete, javnega mnenja in javne sfere namreč ustrezajo trem ključnim zgodovinskim obdobjem družbenega komuniciranja: Vzpon normativnega pojma javnega mnenja spremlja pojav moči »glasu ljudstva« v drugi polovici 18. in v 19. stoletju. Kriza teh normativnih pojmov pa sovpada s prvo kvantifikacijo in empirično redukcijo javnega mnenja (ki jo najbolje uteleša vzpon javnomnenjskih poizvedb in anket v 20. stoletju). Predstavitev tega prehoda, ki je bil analiziran že v prejšnjih Splichalovih delih, deluje v knjigi kot uvod v glavnino obravnave, ki se osredotoča na tretjo veliko zgodovinsko (in pojmovno) transformacijo javnosti, ki poteka danes z upodatkovanjem in algoritmizacijo komuniciranja. Ta obrat po eni strani pospešuje obstoječe zgodovinske trende kvantifikacije javnega mnenja, po drugi strani pa predstavlja tudi nekaj povsem novega in še ne videnega. Knjiga prikaže, kako so najbolj pereči problemi družbenega komuniciranja implicitno že zapisani v temeljna protislovja modernih družb, ki temeljijo na obljubi, da lahko tehnološke inovacije prispevajo k demokratizacije komuniciranja. To potovanje v preteklost pa služi tudi kot osnova za razmislek o prihodnjih perspektivah kritične teorije družbenega komuniciranja. Vzporednost med konceptualnim in družbeno zgodovinskim razvojem namreč nakazuje, da premislek kritičnih in normativnih vidikov pojmovanja javnosti igra pomembno vlogo tudi v aktualnih prizadevanjih za konkretno emancipacijo in demokratizacijo družbenega komuniciranja.
Z avtorjem knjige, akad. prof. dr. Slavkom Splichalom, se je pogovarjal dr. Jernej Kaluža.
Na okrogli mizi o starostni revščini sodelujejo: dr. Vesna Leskošek s Fakultete za Socialno delo UL, dr. Majda Černič Istenič z Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU in dr. Barbara Lužar s Slovenske filantropija. Okroglo mizo, ki jo je Slovensko sociološko društvo organiziralo v sodelovanju z Zavodom Opro, je povezoval Otto Gerdina.
***
V letu 2022 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12,1 %, medtem ko je bila za starejše od 65 let kar 18,9 %. Te številke odražajo globlje družbene trende in zgodovinske razlike v življenjskih potekih različnih generacij. Korenine starostne revščine najdemo tako v preteklih življenjskih potekih posameznikov, ki jih lahko zaznamujejo dogodki kot so izguba službe, ločitev ali zdravstvene težave, kot v razslojenosti družbe in gospodarskem in političnem sistemu. V zadnjih desetletjih se pod vplivom neoliberalne ideologije revščino vse bolj označuje kot posameznikov, ne pa družbeni problem. Politike za zmanjševanje revščine, ki vse bolj poudarjajo vlogo posameznikovega vedenja in odločitev, ustvarjajo podobo revnih ljudi, ki bi lahko preprečili revščino, če bi se bolje odločali. S tem se odgovornost za reševanje revščine prenaša z državnih institucij na posameznike, kar povečuje družbene neenakosti. Na okrogli mizi smo se vprašali o strukturnih vzrokih revščine v starosti in razpravljali o vse bolj neoliberalnih politikah za zmanjševanje revščine. Prav tako smo obravnavali vprašanje, zakaj je stopnja tveganja revščine višja med ženskami in kako, da se med starimi moškimi povečuje.