Tomaž Mastnak obdeluje pojem civilne družbe ter opisuje in razlaga njegove rabe in diskurzivni potencial v historični perspektivi. Pojem ima v zahodni politični misli dolgo zgodovino. Mastnak posveča pozornost najprej modernemu pojmovanju civilne družbe od škotskih razsvetljencev do Hegla in mladoheglovcev. V nadaljevanju podrobno prikaže »ponovno odkrije« civilne družbe v 1970. in 1980. letih v Vzhodni Evropi, ko je »civilna družba« postala vodilna ideja demokratične opozicije na poti iz socializma. Najobsežnejši razdelek je posvečen razpravam o civilni družbi v »osemdesetih« v Sloveniji. Pisec podrobno predstavi nastanek civilne družbe pri nas tako z vidika nastanka mreže civilno-družbenih iniciativ, kot z vidika oblikovanja novega idejnega, političnega in kulturnega polja.Izid takšne publikacije je imeniten povod za vnovičen razmislek o obdobju osemdesetih let v Sloveniji in o vlogi, ki jo je takrat odigral koncept civilne družbe. Z besedami avtorja: »'Civilna družba' je dejansko bila manj ideja, kot je bila posoda za vse mogoče ideje.«

V pogovoru sta se sogovornika osredotočila na ponovno odkritje »civilne družbe« v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja v vzhodni Evropi in še posebej v Sloveniji. Poleg tega sta se dotaknila tudi alternativnih gibanj tistega obdobja, teoretske, glasbene in politične scene osemdesetih in nenazadnje dediščine takratnih civilnodružbenih bojev in vprašanja političnega prisvajanja osemdesetih.