Najnovejša knjiga Slavka Splichala Datafication of Public Opinion and the Public Sphere, ki bo v kratkem izšla tudi v slovenščini pod naslovom Upodatkovanje javnosti in mnenjske tehnologije, poudarja tesno povezanost med razvojem pojmov in razvojem stvari samih. Tri predstavljene faze konceptualizacije pojmov javnosti, publicitete, javnega mnenja in javne sfere namreč ustrezajo trem ključnim zgodovinskim obdobjem družbenega komuniciranja: Vzpon normativnega pojma javnega mnenja spremlja pojav moči »glasu ljudstva« v drugi polovici 18. in v 19. stoletju. Kriza teh normativnih pojmov pa sovpada s prvo kvantifikacijo in empirično redukcijo javnega mnenja (ki jo najbolje uteleša vzpon javnomnenjskih poizvedb in anket v 20. stoletju). Predstavitev tega prehoda, ki je bil analiziran že v prejšnjih Splichalovih delih, deluje v knjigi kot uvod v glavnino obravnave, ki se osredotoča na tretjo veliko zgodovinsko (in pojmovno) transformacijo javnosti, ki poteka danes z upodatkovanjem in algoritmizacijo komuniciranja. Ta obrat po eni strani pospešuje obstoječe zgodovinske trende kvantifikacije javnega mnenja, po drugi strani pa predstavlja tudi nekaj povsem novega in še ne videnega. Knjiga prikaže, kako so najbolj pereči problemi družbenega komuniciranja implicitno že zapisani v temeljna protislovja modernih družb, ki temeljijo na obljubi, da lahko tehnološke inovacije prispevajo k demokratizacije komuniciranja. To potovanje v preteklost pa služi tudi kot osnova za razmislek o prihodnjih perspektivah kritične teorije družbenega komuniciranja. Vzporednost med konceptualnim in družbeno zgodovinskim razvojem namreč nakazuje, da premislek kritičnih in normativnih vidikov pojmovanja javnosti igra pomembno vlogo tudi v aktualnih prizadevanjih za konkretno emancipacijo in demokratizacijo družbenega komuniciranja.

Z avtorjem knjige, akad. prof. dr. Slavkom Splichalom, se je pogovarjal dr. Jernej Kaluža.