V tokratnem podkastu Odprto gostimo soustanovitelja arhitekturnega biroja KIP arhitekti, Ano Kosi in Ognena Arsova. Posvetili smo se pojmu mojstrstva v arhitekturi in gradbeništvu ter odnosu med arhitektom in izvajalcem. Razpravljali smo o razmerju med načrtovanjem in materializacijo arhitekture ter o ključni vlogi človeškega faktorja v procesu gradnje. Osrednji del pogovora je bil projekt Mojstri gradijo, s katerim sta v Slovenskem paviljonu na 19. Bienalu arhitekture v Benetkah poudarila vlogo praktičnega znanja, ročnih veščin in mojstrskih kompetenc gradbenih delavcev. Projekt je skozi eksperimentalni proces raziskoval razmerje arhitekt – mojster – arhitektura, ter fokus od ideje preusmerjal na materializacijo arhitekture. Celotna zamisel paviljona se uteleša v totemih, katerih zasnova in izvedba izhaja iz gradbenih tehnik, značilnih za sodobna gradbišča. Materializacija tudi najbolj prefinjene in umetniško ekspresivne arhitekture poteka na surovih in glasnih gradbiščih, ki so v popolnem kontrastu s prostori, kjer se arhitekturo načrtuje. V oddaji smo se dotaknili tudi zgodovinskega konteksta arhitekturnega poklica, izzivov sodobnega gradbeništva ter postopnemu izginjanju ključnih kompetenc. Govorili smo o pomenu razumevanja izvedbenih načrtov in o sodelovanju z mojstri na gradbišču. Vabljeni k poslušanju podkasta Odprto #41, ki ponuja vpogled v proces materializacije arhitekture ter poudarja, kako pomemben je dialog med teorijo in prakso. Slovenski paviljon si lahko na arhitekturnem bienalu v Benetkah ogledate še do 23. novembra.

Še opazimo skriti prehod, ki povezuje mestno promenado z zelenim objemom parka? Koliko pogledov, koliko mimobežnih duš in spominov še ujame ta, nekoč priljubljen prostor tistih, ki so iskali nekaj več, nekaj boljšega? Pasaža zanimivih izložb in trgovin, naključnih srečanj in nakupov, nepredstavljivi vonj New Yorka ... na ljubljanski način. Ko pasaža ni bila le prehod, temveč destinacija. Nemogoče je ujeti vse, kar se je zgodilo v njenem objemu. Morda le utrinek, trenutek dveh pasantov, ki sta v njej za hip našla zavetje in se zapisala v zvočni impresiji Nevihta v pasaži. - Zvočna impresija, Nevihta v pasaži, je nastala ob razstavi Prva ljubljanska pasaža: pasaža Nebotičnik in pasaža Viktoria. Razstava bo na ogled od 15. oktobra do 3. decembra 2025 v pasaži Nebotičnik. Scenarij: Alenka Selčan Božič Interpretacija: Maša Drganc, Robert Veselko, Primož Pirnat Oblikovanje zvoka: Sašo Kalan, studio Sonolab Projekt podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana. Foto: Marjan Ciglič, 1966, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

V novi epizodi podkasta Odprto se posvečamo eni najopaznejših modernističnih stavb v Ljubljani – nekdanjemu Poslovno-prodajnemu centru Slovenijales na Dunajski cesti, danes v lasti Zavarovalnice Triglav. Stavba, ki jo je zasnoval arhitekt Milan Mihelič, je bila ob odprtju 9. maja 1979 simbol gospodarske moči in enega največjih trgovskih sistemov v takratni Jugoslaviji. Po izselitvi trgovine leta 2012 je Slovenijales več let sameval. Kletne prostore je občasno uporabljalo Gospodarsko razstavišče, preostanek pa je ostal prazen. Zapuščena zgradba, nekoč ponos modernizma, je dolgo čakala na novo priložnost. Preobrat je prinesla celovita prenova, ki jo je vodil arhitekt Andrej Mlakar iz Studia Krog. Projekt je bil več kot tehnična posodobitev – bil je dialog z izvirno arhitekturo in iskanje ravnotežja med dediščino in sodobnostjo. Ob prenovi je bilo potrebno v stavbo uvesti nove funkcije. V prvem nadstropju so morali zagotoviti kakovostne pogoje za pisarniške prostore Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Med rešitvami izstopa inovativna dvojna fasada: zunanja opna ohranja Miheličevo podobo stavbe, notranja pa omogoča boljšo osvetlitev in sledi novi razporeditvi prostorov. V drugem nadstropju so z uvedbo ozelenjenih atrijev izboljšali naravno osvetlitev in ustvarili prijaznejše delovno okolje. Prenova je prinesla tudi energetsko sanacijo, s katero stavba zdaj dosega energetski razred B. S tem je Slovenijales postal primer, kako je mogoče modernistično arhitekturo posodobiti na trajnosten način, ne da bi pri tem izgubila svojo identiteto. V pogovoru z Andrejem Mlakarjem odpiramo vprašanja, kako danes razumemo vrednost modernistične arhitekture, zakaj jo je pomembno ohranjati in kako jo lahko prilagodimo sodobnim uporabnikom. Dotaknemo se tudi njegovih drugih projektov ter razmišljanja, kako prenova obstoječih stavb vedno znova preizkuša meje med ohranjanjem, prilagoditvijo in inovacijo. Vabljeni k poslušanju podkasta, v katerem spoznavamo zgodbo stavbe Slovenijales, od praznine do prenovljene vloge v mestu. Razmišljamo, kako arhitektura preteklosti lahko prepričljivo živi v sedanjosti.

V prvem delu podkasta o slovenski hiši smo z gostoma Nejcem Prahom in Milošem Koscem skušali prepoznati tipično sodobno slovensko hišo in jo s tem ločiti od njenih predhodnic. Groba opredelitev in umestitev v družbeni, časovni in prostorski kontekst predstavljata izhodišče za drugi del, v katerem se gosta Mitja Zorc in Uroš Mikanovič najprej opredelita do delovnih hipotez iz prvega dela in nadaljujeta z razbiranjem elementov, ki jo sestavljajo. Kateri elementi torej gradijo sodobno slovensko hišo? Kako se razlikujejo od elementov, ki so slovensko hišo gradili v preteklih desetletjih, stoletjih? Zakaj so takšni, kako so nastali? Jih lahko razvrstimo po pomenu ali prostorski vlogi? - Če poskusimo s povzetkom: graditelj sodobne slovenske hiše razmišlja na relaciji uporabnik-investitor, ki poskuša odpraviti napake samograditeljev od 60-ih do 80-ih. Veliko pomena daje udobju, izkoristku prostora in učinkovitosti vgrajenih elementov. Tipičen tloris in prerez sodobne slovenske hiše sta vse bolj vnaprej določena, v uveljavljenem razporedu bivalnih prostorov v pritličju in spalnih v nadstropju ali mansardi pilita še zadnje nepreizkušene izboljšave. Vhodni del parcele se oddalji od klasične reprezentance stanovalcev hiše na javni prostor ulice in postaja predvsem pragmatičen razpored servisnih prostorov, ki uporabnika kar najhitreje in udobno pospremijo od prihoda z avtom do kavča. Hiše se ukvarjajo predvsem s problemom udobnega in efektivnega bivanja do robov parcele in manj z vzajemnim oblikovanjem skupnega prostora med njimi. Pritličje z dnevno-bivalnimi prostori se spusti na nivo terena in omogoča neoviran prehod na vedno zeleno, včasih kar umetno, trato, ki jo v vogalu prekinja manjši zelenjavni vrt. Za razliko od transformatorjev, ki so v oblikovanju in zasnovi iskali samograditeljev jaz in izraz, sodobna hiša išče še stoto rešitev iste, vnaprej podane prostorske formule v izvedenkah minimalizma za popularni okus. Manj je torej več, oblika pa sledi funkciji. Ne zveni najbolj obetavno, a tako gosti prvega kot drugega dela podkasta nad sodobno slovensko hiše (še) ne obupajo. Priložnost pa, paradoksalno, vidijo predvsem v praznem prostoru okoli nje - v vrtu, ki se mu s spustom na nivo terena in velikimi okenskimi odprtinami približajo dnevno-bivalni prostori v pritličju. Pričakovati je, da bo lastništvo in bivanje v hiši z vrtom še nekaj časa popularni ideal domovanja na Slovenskem. O tem, kako drugače bomo iste hiše uporabljali v prihodnosti, če bomo raj za štirimi vrtnimi ograjami še naprej uživali vsak posebej, kdaj se bo množica hiš od svojih posamičnih problemov obrnila k problemom grajenja naselja, pa morda čez nekaj let. Prisluhnite podkastu Odprto!

Podnebne spremembe v zadnjih letih vse bolj ogrožajo naš način življenja, hkrati pa so postale grožnja tudi našemu premoženju. Ekstremni vremenski dogodki, kot so neurja, toča, močni vetrovi in poplave, so vse pogostejši in intenzivnejši. Podatki kažejo, da bo podobnih dogodkov v prihodnosti še več, saj se temperature dvigajo, vremenski sistemi pa postajajo vse bolj nestanovitni in nepredvidljivi. V tokratnem podkastu smo se pogovarjali o tveganjih izgube vrednosti naših stavb in domov zaradi izpostavljenosti vremenskim in drugim tveganjem. Raziskali smo, kako se zavarovalnice soočajo s podnebnimi izzivi in kako lahko lastniki nepremičnin sami zmanjšajo tveganja. V oddaji smo gostili Uroša Metličarja, direktorja premoženjskih škod iz Zavarovalnice Triglav. Prisluhnite podkastu Odprto!

Tokrat bomo govorili o osnovnem gradniku našega prostora – govorili bomo o tipični slovenski hiši. Verjetno ni nezaslišano, če trdimo, da slovenska hiša, kot jo poznamo iz literature preteklega stoletja, ne predstavlja več povprečne slovenske hiše. Alpske, panonske, kraške in druge tipične hiše razumemo bolj kot primere iz zgodovine oziroma kot primere stavbne dediščine posameznih pokrajin, katerih opisne lastnosti ne izčrpajo več povprečne hiše, ki danes ustvarja značaj našega grajenega okolja. Kakšna pa je potem sodobna slovenska hiša? Kako jo prepoznamo, kaj jo definira, katere so njene značilnosti? Odgovore na ta in druga vprašanja bomo iskali s tokratnima gostoma – Nejcem Prahom in Milošem Koscem. Prisluhnite podkastu Odprto!

V tokratnem podkastu smo pod drobnogled vzeli Katalog tipskih rešitev stanovanjskih stavb, ki je bil rezultat natečaja za izbiro strokovno najprimernejših rešitev za tipologije nadomestitvenih stanovanjskih stavb za sanacijo poplav iz leta 2023. Natečaj je letos spomladi razpisalo Ministrstvo za solidarno prihodnost skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor. Naloga, ki so jo zastavili arhitektom, je bila precej ambiciozna. Predstavljene rešitve so zasnovane kot prilagodljive in finančno dostopne, z univerzalnimi modularnimi sistemi, ki omogočajo prilagoditev regionalnim posebnostim. Katalog vključuje projekte enodružinskih in dvodružinskih hiš, ki so zasnovane z mislijo na različne vrste terenov, od ravnega do srednje nagnjenega in celo strmega, in so prilagojene za montažno ali klasično gradnjo z uporabo domačih gradbenih tehnologij. O tem, kako so se arhitekti lotili tega zahtevnega izziva, kakšne rešitve so razvili, in kako bo katalog tipskih rešitev vplival na prihodnost stanovanjske gradnje v Sloveniji, smo se pogovarjali z različnimi sogovorniki. V drugem delu pogovora smo v oddaji podkasta Odprto gostili Aljošo Deklevo in Dareta Vasiljevića, vodilna arhitekta iz birojev, ki so na natečaju prejeli nagrade za predlagane rešitve. Pridružite se nam pri raziskovanju, kako bodo te nove, standardizirane stanovanjske rešitve pomagale ustvariti bolj odporne in prilagodljive stavbe ter poskrbele za bolj trajnostno bivanje v prihodnje. Prisluhnite podkastu Odprto!

V tokratnem podkastu smo pod drobnogled vzeli Katalog tipskih rešitev stanovanjskih stavb, ki je bil rezultat natečaja za izbiro strokovno najprimernejših rešitev za tipologije nadomestitvenih stanovanjskih stavb za sanacijo poplav iz leta 2023. Natečaj je letos spomladi razpisalo Ministrstvo za solidarno prihodnost skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor. Naloga, ki so jo zastavili arhitektom, je bila precej ambiciozna. Predstavljene rešitve so zasnovane kot prilagodljive in finančno dostopne, z univerzalnimi modularnimi sistemi, ki omogočajo prilagoditev regionalnim posebnostim. Katalog vključuje projekte enodružinskih in dvodružinskih hiš, ki so zasnovane z mislijo na različne vrste terenov – od ravnega do srednje nagnjenega in celo strmega – in so prilagojene za montažno ali klasično gradnjo z uporabo domačih gradbenih tehnologij. O tem, kako je potekala izvedba natečaja in kako so se arhitekti lotili tega zahtevnega izziva, kakšne rešitve so razvili, in kako bo katalog tipskih rešitev vplival na prihodnost stanovanjske gradnje v Sloveniji, smo se pogovarjali z različnimi sogovorniki. V prvem delu pogovora smo v oddaji podkasta Odprto gostili Gašperja Skalarja, arhitekta, predstavnika investitorja in člana ocenjevalne komisije natečaja, ki trenutno opravlja funkcijo sekretarja v kabinetu ministra Maljevca. Na pogovor smo povabili tudi Marka in Roka Primažiča iz Studia Razvoj, predstavnika mlajše generacije arhitektov, ki sta za svoje predloge prejela nagrado za prostostoječo stavbo in nagrado za stavbo v strnjeni gradnji. Pridružite se nam pri raziskovanju, kako bodo te nove, standardizirane stanovanjske rešitve pomagale ustvariti bolj odporne in prilagodljive stavbe ter poskrbele za bolj trajnostno bivanje v prihodnje. Prisluhnite podkastu Odprto!

Gozdovi pokrivajo približno 44 odstotkov celotne površine Evropske unije. So ključnega pomena za blažitev podnebne krize in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Kot pomemben javni prostor, še posebej v mestih in njihovi bližini, človeku omogočajo regeneracijo, rekreacijo in navdih. Hkrati so gradnik kulturne identitete v številnih državah, v veliki meri tudi vir lokalnih gospodarstev. Zaradi posledic podnebnih sprememb, urbanizacije in k ekonomskemu profitu usmerjenega krčenja gozdov, pa gozdni ekosistemi postajajo vse bolj ranljivi. Srečevanja z gozdom je triletni projekt evropskega sodelovanja, katerega vodilni partner je Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo. Zasnovan je kot interdisciplinarno sodelovanje partnerjev iz Slovenije, Avstrije in Belgije se usmerja v razvijanje večplastnega razumevanja različnih vrednot, pomenov, izzivov in perspektiv, povezanih z gozdovi. Z združevanjem umetnosti, gozdarstva in humanistike pristopa h gozdu kot prostoru raziskovanja ekologije, pa tudi raznolikih, pogosto konfliktnih politik ter družbenih, kulturnih in ekonomskih praks. Projekt preučuje in snuje različne scenarije, koncepte in prakse, ki se dotikajo vprašanj, kot so: Kakšna so in bi lahko bila človekova srečevanja z gozdovi? Kaj in na kakšen način se lahko učimo z gozdom, skozenj ali v njem? V tokratnem podkastu gostimo Polonco Lovšin, arhitektko in umetnico in Matejo Kurir, filozofinjo, raziskovalko in urednico, dve od treh sodelujočih avtoric iz Slovenije. Pogovarjali smo se o začetkih projekta, raziskovanju različnih pomenov gozda in o umetniških praksah, s katerimi nagovarjajo tematike povezane z gozdom. Prisluhnite podkastu Odprto!

V tokratni oddaji podkasta Odprto gostimo Ano Kreč in Jureta Hrovata, mednarodno priznana arhitekta ter ustanovitelja arhitekturnega biroja Svet vmes, ki je bil ustanovljen kot neformalni arhitekturni kolektiv z namenom, da skozi svoje prostorske posege preizprašuje in poudarja oblikovni, socialni ter pedagoški potencial vmesnih prostorov v izobraževalnih ustanovah. Skozi dolgotrajno opazovanje in postopne intervencije v biroju preučujejo obstoječe, zanemarjene, propadajoče, notranje in zunanje vmesne prostore ter jih preoblikujejo v prostore dogajanja, udobja, interakcije, pogajanja, navdušenja in umika. S tem opozarjajo na lepoto in pomen vmesnih, pogosto dvoumnih con v šolski arhitekturi. Čeprav je kolektiv po več kot desetletju delovanja prerasel v arhitekturni biro ter razširil svoje področje dela tudi na druge javne objekte in prostore, je ostal zvest svojemu prvotnemu poslanstvu. Vmesna cona ostaja v središču njihovega arhitekturnega pristopa – bodisi v oblikovanju, bodisi v posredovanju med številnimi deležniki, ki sodelujejo pri oblikovanju javnih prostorov. V podkastu smo se pogovarjali o zanimanju za vmesne, pozabljene prostore, modelu raziskovanja le teh ter njihovem preoblikovanju v kakovostnejše prostore mnogoterih vsebin. Sogovornika sta predstavila, kako se lotevajo projektov različnih meril in s kakšnimi izzivi se pri tem srečujejo predvsem v okvirih slovenske zakonodaje in razumevanja sodobnega pedagoškega prostora. Prisluhnite podkastu Odprto!

Tokrat se bomo z arhitektkama Vido Rucli in Ajdo Bračič pogovarjali o stavbni dediščini in prenovi obstoječega stavbnega fonda skozi prizmo delovanja kolektiva Robida in platforme Kajža. Zanimanje za kulturno dediščino skozi različne družbene ureditve, časovni in prostorski kontekst doživlja postopne, včasih sunkovite, vzpone in padce. Vsakokratna generacija dedičev na novo vzpostavlja kriterije, po katerih jo definira in ji določa pomen. Zdi se, da se v trenutnem porastu zanimanja za kulturno dediščino prav zaradi tega odpirajo nova vprašanja in pogledi na njeno razumevanje. Pogovarjali se bomo o odnosu do kulturne dediščine, o tem, zakaj je znova tako aktualna, pa o inovativnih praksah prenove stavbnega fonda, ki s stalnico vzporednih globalnih kriz pridobiva na pomenu. Prisluhnite podkastu Odprto!

V letu 2023 obeležujemo 30 let od smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja, zato je Vlada Republike Slovenije na pobudo Ministrstva za kulturo letošnje leto razglasila za Ravnikarjevo leto. Ob tej priložnosti so se zvrstili različni dogodki, razstave in okrogle mize. Tudi mi smo želeli približati javnosti del širokega ustvarjalnega opusa tega pomembnega arhitekta, zato smo na pogovor povabili zanimive goste, ki so se na različne načine srečali z njegovim delom. Cikel pogovorov v Ravnikarjevem letu nadaljujemo z umetnostno zgodovinarko in konservatorko Tino Potočnik. V letošnjem letu je s sodelavci v Galeriji TR3 zasnovala in kurirala razstavo KONS-TR³, Konstrukcija nove ere, ki je podrobno osvetlila razvoj projekta izgradnje kompleksa Trga Republike in se osredotočila predvsem na stolpnico TR3, v kateri je razstava tudi stala. Razstava je predstavila izbor zgodnjih zasnov, ki so iliustrirali izzive in premisleke do končne zasnove ključne arhitekturne stvaritve slovenskega modernizma in izpostavila dosežke interdisciplinarne projektantske ekipe. Prisluhnite podkastu Odprto!

V letu 2023 obeležujemo 30 let od smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja, zato je Vlada Republike Slovenije na pobudo Ministrstva za kulturo letošnje leto razglasila za Ravnikarjevo leto. Ob tej priložnosti so se zvrstili različni dogodki, razstave in okrogle mize. Tudi mi smo želeli približati javnosti del širokega ustvarjalnega opusa tega pomembnega arhitekta, zato smo na pogovor povabili zanimive goste, ki so se na različne načine srečali z njegovim delom. Na prvi pogovor smo povabili arhitekta Aleksandra Sašo Ostana. Jeseni 2023 je v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma skupaj s sodelavci pripravil impresivno razstavo Iskanja v risbi, spoznanja v misli. Razstava nam je na monumentalnih povečavah na platnu odstrla Ravnikarjev zelo intimen svet, skozi njegove risbe in zapiske, ki so bili v veliki meri prvič predstavljeni javnosti. Prisluhnite podkastu Odprto!

V tokratni oddaji podkasta Odprto se z avtorji slovenskega paviljona pogovarjamo o njihovem prispevku k 18. mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah, v katerem se lotijo raziskave vernakularne arhiutekture. Razumejo jo kot živ nabor arhitekturnih principov, ki energetsko učinkovitost stavb rešujejo skozi prostorsko zasnovo, brez dodatne plasti visokotehnoloških naprav, ki bivalno ugodje zagotavljajo danes. Izbor primerov osredotočijo na problematiko ogrevanja in hlajenja ter jih reinterpretirajo skozi prostorsko zasnovo paviljona. Vprašanje ekološke gradnje oprejo na arhitekturno zasnovo kot alternativo trenutnemu iskanju rešitev v tehnologiji. Prisluhnite podkastu Odprto!

Čas, v katerem živimo, ne skopari niti s krizami niti s stalnimi spremembami. Ob zaključku 4. sezone podkasta Odprto bomo spregovorili o ključnih izzivih, ki prevevajo našo družbo in naš prostor in na katere bo arhitekturna stroka morala najti odgovore v prihodnje. Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

Že od osamosvojitve je slovenska stanovanjska politika neučinkovita, nepravična in vse bolj zaskrbljujoča. Velikemu delu prebivalcev je težko ali skoraj nemogoče priti do domovanja, tako za najem kot za nakup. Stanovanjski fond, ki večinoma izvira iz šestdesetih, postaja vse bolj neprimeren. Tokrat smo na pogovor v podkast povabili Mašo Hawlina, sociologinjo, ki se ukvarja z vprašanji stanovanjske preskrbe in upravljanjem urbanega prostora. Govorili smo predvsem o modelih najemnih stanovanjskih zadrug, preprekah njihove implementacije v Sloveniji in dobrih primerih iz tujine. Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

V 26. oddaji podkasta Odprto gostimo kolektiv Nonument Group. Avtorji se osredotočajo na vprašanje fenomena nonument, s čimer označujejo arhitekturo, spomenike, javne prostore in infrastrukturo, katerih pomen se je predrugačil ali izbrisal zaradi zgodovinskih, ideoloških in družbenih sprememb. Z analizami zgodovinskega konteksta, terenskimi označitvami in umetniškimi intervencijami v svojem delu prepletajo prostore preteklosti in sedanjosti, prostore vsakdana in umetnosti. Kolektiv je sicer del mednarodnega projekta MAPS, ki združuje umetnike in raziskovalce Srednje in Vzhodne Evrope. Platformo slovenskih predstavnikov tvorijo multimedijska umetnika Neja Tomšič in Martin Bricelj Baraga ter arhitekta Miloš Kosec in Nika Grabar. Leta 2021 so bili nagrajeni tudi s Plečnikovo medaljo. Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

V tokratni oddaji podkasta Odprto gostimo Aleksandra S. Ostana. Je arhitekt in pedagog, od leta 2018 je docent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Je tudi avtor strokovnih člankov in razprav, oblikuje razstave, vodi delavnice, žirira ter fotografira in riše. Z Natašo Pavlin vodita Atelje Ostan Pavlin, kjer se ukvarjajo s kulturo bivanja, arhitekturnim projektiranjem in urbanizmom. Mnogo njihovih del je bilo nagrajenih doma in v tujini. Lani zgrajena kolesarska brv na Rju v občini Bohinj je bila letos nominirana za arhitekturno nagrado Constructive Alps. V zanimivem pogovoru smo se dotaknili njihovih projektov v Bohinju, pogovarjali smo se o njihovem razvoju in odzivanju na širši lokalni kontekst ter o arhitekturi, ki omogoča neprecenljivo doživetje prostora. Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

Čas in prostore, v katerih živimo, je poleg okoljskih in družbenih kriz nedvomno zelo močno zaznamovalo obdobje pandemije. Po dveh letih smo ob prihajajoči zimski sezoni končno lahko nekoliko bolj optimistični. V času pandemije je bil prav prostor, prostor izolacije tisti, ki je lahko služil kot najučinkovitejše orožje v boju zoper bolezen. Vrednote kot so varnost, zagotavljanje zdravja in dobrega počutja stopajo v ospredje tako na področju urbanističnega načrtovanja, arhitekture javnih stavb in naših stanovanj. Parametri zdravega bivanja so danes že zelo dobro raziskani, merjeni in ocenjeni. Že sedmo leto zapored je na voljo tudi Barometer zdravih domov (Healthy Homes Barometer), ki je namenjen raziskovanju povezave med bivalnimi pogoji in zdravjem. V tokratnem podkastu Odprto gostimo arhitektko Nežo Močnik. V podjetju Velux se ukvarja s kakovostjo bivanja v notranjih prostorih, kar se v pretežni meri navezuje na osvetlitve prostorov z dnevno svetlobo in kakovostjo zraka. Pogovarjali smo se o pomenu kakovostno zasnovanih prostorov in vplivu grajenega prostora na naše zdravje in počutje. Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

Marasovic arhitekti so arhitekturni biro, ki deluje na področju urbanizma, gradbenega projektiranja, prenov in notranje opreme. Našo pozornost so sprva vzbudili s prenovami stanovanj, s svojo subtilnostjo za materiale in občutkom za oblikovanje, zaokroženo z domišljeno funkcionalnostjo. Zase pravijo: »Vsak projekt je edinstvena in logična materializacija značilnosti gradbišča, potreb naročnika in arhitekturnega jezika našega studia.« V tokratni oddaji podkasta Odprto gostimo Igorja Marasovića, s katerim se pogovarjamo o različnih projektih biroja, prehajanju med merili v arhitekturi in prednostih dobrega poznavanja Kopra, kjer večinoma delujejo. Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!