V novi epizodi podkasta Odprto se posvečamo eni najopaznejših modernističnih stavb v Ljubljani – nekdanjemu Poslovno-prodajnemu centru Slovenijales na Dunajski cesti, danes v lasti Zavarovalnice Triglav. Stavba, ki jo je zasnoval arhitekt Milan Mihelič, je bila ob odprtju 9. maja 1979 simbol gospodarske moči in enega največjih trgovskih sistemov v takratni Jugoslaviji. Po izselitvi trgovine leta 2012 je Slovenijales več let sameval. Kletne prostore je občasno uporabljalo Gospodarsko razstavišče, preostanek pa je ostal prazen. Zapuščena zgradba, nekoč ponos modernizma, je dolgo čakala na novo priložnost. Preobrat je prinesla celovita prenova, ki jo je vodil arhitekt Andrej Mlakar iz Studia Krog. Projekt je bil več kot tehnična posodobitev – bil je dialog z izvirno arhitekturo in iskanje ravnotežja med dediščino in sodobnostjo. Ob prenovi je bilo potrebno v stavbo uvesti nove funkcije. V prvem nadstropju so morali zagotoviti kakovostne pogoje za pisarniške prostore Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Med rešitvami izstopa inovativna dvojna fasada: zunanja opna ohranja Miheličevo podobo stavbe, notranja pa omogoča boljšo osvetlitev in sledi novi razporeditvi prostorov. V drugem nadstropju so z uvedbo ozelenjenih atrijev izboljšali naravno osvetlitev in ustvarili prijaznejše delovno okolje. Prenova je prinesla tudi energetsko sanacijo, s katero stavba zdaj dosega energetski razred B. S tem je Slovenijales postal primer, kako je mogoče modernistično arhitekturo posodobiti na trajnosten način, ne da bi pri tem izgubila svojo identiteto. V pogovoru z Andrejem Mlakarjem odpiramo vprašanja, kako danes razumemo vrednost modernistične arhitekture, zakaj jo je pomembno ohranjati in kako jo lahko prilagodimo sodobnim uporabnikom. Dotaknemo se tudi njegovih drugih projektov ter razmišljanja, kako prenova obstoječih stavb vedno znova preizkuša meje med ohranjanjem, prilagoditvijo in inovacijo. Vabljeni k poslušanju podkasta, v katerem spoznavamo zgodbo stavbe Slovenijales, od praznine do prenovljene vloge v mestu. Razmišljamo, kako arhitektura preteklosti lahko prepričljivo živi v sedanjosti.