V tokratnem podkastu Odprto gostimo soustanovitelja arhitekturnega biroja KIP arhitekti, Ano Kosi in Ognena Arsova. Posvetili smo se pojmu mojstrstva v arhitekturi in gradbeništvu ter odnosu med arhitektom in izvajalcem. Razpravljali smo o razmerju med načrtovanjem in materializacijo arhitekture ter o ključni vlogi človeškega faktorja v procesu gradnje.
Osrednji del pogovora je bil projekt Mojstri gradijo, s katerim sta v Slovenskem paviljonu na 19. Bienalu arhitekture v Benetkah poudarila vlogo praktičnega znanja, ročnih veščin in mojstrskih kompetenc gradbenih delavcev.
Projekt je skozi eksperimentalni proces raziskoval razmerje arhitekt – mojster – arhitektura, ter fokus od ideje preusmerjal na materializacijo arhitekture. Celotna zamisel paviljona se uteleša v totemih, katerih zasnova in izvedba izhaja iz gradbenih tehnik, značilnih za sodobna gradbišča. Materializacija tudi najbolj prefinjene in umetniško ekspresivne arhitekture poteka na surovih in glasnih gradbiščih, ki so v popolnem kontrastu s prostori, kjer se arhitekturo načrtuje.
V oddaji smo se dotaknili tudi zgodovinskega konteksta arhitekturnega poklica, izzivov sodobnega gradbeništva ter postopnemu izginjanju ključnih kompetenc. Govorili smo o pomenu razumevanja izvedbenih načrtov in o sodelovanju z mojstri na gradbišču.
Vabljeni k poslušanju podkasta Odprto #41, ki ponuja vpogled v proces materializacije arhitekture ter poudarja, kako pomemben je dialog med teorijo in prakso.
Slovenski paviljon si lahko na arhitekturnem bienalu v Benetkah ogledate še do 23. novembra.
All content for ODPRTO, podkast o prostoru is the property of OHS - Odprte hiše Slovenije and is served directly from their servers
with no modification, redirects, or rehosting. The podcast is not affiliated with or endorsed by Podjoint in any way.
V tokratnem podkastu Odprto gostimo soustanovitelja arhitekturnega biroja KIP arhitekti, Ano Kosi in Ognena Arsova. Posvetili smo se pojmu mojstrstva v arhitekturi in gradbeništvu ter odnosu med arhitektom in izvajalcem. Razpravljali smo o razmerju med načrtovanjem in materializacijo arhitekture ter o ključni vlogi človeškega faktorja v procesu gradnje.
Osrednji del pogovora je bil projekt Mojstri gradijo, s katerim sta v Slovenskem paviljonu na 19. Bienalu arhitekture v Benetkah poudarila vlogo praktičnega znanja, ročnih veščin in mojstrskih kompetenc gradbenih delavcev.
Projekt je skozi eksperimentalni proces raziskoval razmerje arhitekt – mojster – arhitektura, ter fokus od ideje preusmerjal na materializacijo arhitekture. Celotna zamisel paviljona se uteleša v totemih, katerih zasnova in izvedba izhaja iz gradbenih tehnik, značilnih za sodobna gradbišča. Materializacija tudi najbolj prefinjene in umetniško ekspresivne arhitekture poteka na surovih in glasnih gradbiščih, ki so v popolnem kontrastu s prostori, kjer se arhitekturo načrtuje.
V oddaji smo se dotaknili tudi zgodovinskega konteksta arhitekturnega poklica, izzivov sodobnega gradbeništva ter postopnemu izginjanju ključnih kompetenc. Govorili smo o pomenu razumevanja izvedbenih načrtov in o sodelovanju z mojstri na gradbišču.
Vabljeni k poslušanju podkasta Odprto #41, ki ponuja vpogled v proces materializacije arhitekture ter poudarja, kako pomemben je dialog med teorijo in prakso.
Slovenski paviljon si lahko na arhitekturnem bienalu v Benetkah ogledate še do 23. novembra.
V prvem delu podkasta o slovenski hiši smo z gostoma Nejcem Prahom in Milošem Koscem skušali prepoznati tipično sodobno slovensko hišo in jo s tem ločiti od njenih predhodnic. Groba opredelitev in umestitev v družbeni, časovni in prostorski kontekst predstavljata izhodišče za drugi del, v katerem se gosta Mitja Zorc in Uroš Mikanovič najprej opredelita do delovnih hipotez iz prvega dela in nadaljujeta z razbiranjem elementov, ki jo sestavljajo.
Kateri elementi torej gradijo sodobno slovensko hišo? Kako se razlikujejo od elementov, ki so slovensko hišo gradili v preteklih desetletjih, stoletjih? Zakaj so takšni, kako so nastali? Jih lahko razvrstimo po pomenu ali prostorski vlogi?
-
Če poskusimo s povzetkom: graditelj sodobne slovenske hiše razmišlja na relaciji uporabnik-investitor, ki poskuša odpraviti napake samograditeljev od 60-ih do 80-ih. Veliko pomena daje udobju, izkoristku prostora in učinkovitosti vgrajenih elementov. Tipičen tloris in prerez sodobne slovenske hiše sta vse bolj vnaprej določena, v uveljavljenem razporedu bivalnih prostorov v pritličju in spalnih v nadstropju ali mansardi pilita še zadnje nepreizkušene izboljšave. Vhodni del parcele se oddalji od klasične reprezentance stanovalcev hiše na javni prostor ulice in postaja predvsem pragmatičen razpored servisnih prostorov, ki uporabnika kar najhitreje in udobno pospremijo od prihoda z avtom do kavča. Hiše se ukvarjajo predvsem s problemom udobnega in efektivnega bivanja do robov parcele in manj z vzajemnim oblikovanjem skupnega prostora med njimi. Pritličje z dnevno-bivalnimi prostori se spusti na nivo terena in omogoča neoviran prehod na vedno zeleno, včasih kar umetno, trato, ki jo v vogalu prekinja manjši zelenjavni vrt. Za razliko od transformatorjev, ki so v oblikovanju in zasnovi iskali samograditeljev jaz in izraz, sodobna hiša išče še stoto rešitev iste, vnaprej podane prostorske formule v izvedenkah minimalizma za popularni okus. Manj je torej več, oblika pa sledi funkciji.
Ne zveni najbolj obetavno, a tako gosti prvega kot drugega dela podkasta nad sodobno slovensko hiše (še) ne obupajo. Priložnost pa, paradoksalno, vidijo predvsem v praznem prostoru okoli nje - v vrtu, ki se mu s spustom na nivo terena in velikimi okenskimi odprtinami približajo dnevno-bivalni prostori v pritličju.
Pričakovati je, da bo lastništvo in bivanje v hiši z vrtom še nekaj časa popularni ideal domovanja na Slovenskem. O tem, kako drugače bomo iste hiše uporabljali v prihodnosti, če bomo raj za štirimi vrtnimi ograjami še naprej uživali vsak posebej, kdaj se bo množica hiš od svojih posamičnih problemov obrnila k problemom grajenja naselja, pa morda čez nekaj let.
Prisluhnite podkastu Odprto!
ODPRTO, podkast o prostoru
V tokratnem podkastu Odprto gostimo soustanovitelja arhitekturnega biroja KIP arhitekti, Ano Kosi in Ognena Arsova. Posvetili smo se pojmu mojstrstva v arhitekturi in gradbeništvu ter odnosu med arhitektom in izvajalcem. Razpravljali smo o razmerju med načrtovanjem in materializacijo arhitekture ter o ključni vlogi človeškega faktorja v procesu gradnje.
Osrednji del pogovora je bil projekt Mojstri gradijo, s katerim sta v Slovenskem paviljonu na 19. Bienalu arhitekture v Benetkah poudarila vlogo praktičnega znanja, ročnih veščin in mojstrskih kompetenc gradbenih delavcev.
Projekt je skozi eksperimentalni proces raziskoval razmerje arhitekt – mojster – arhitektura, ter fokus od ideje preusmerjal na materializacijo arhitekture. Celotna zamisel paviljona se uteleša v totemih, katerih zasnova in izvedba izhaja iz gradbenih tehnik, značilnih za sodobna gradbišča. Materializacija tudi najbolj prefinjene in umetniško ekspresivne arhitekture poteka na surovih in glasnih gradbiščih, ki so v popolnem kontrastu s prostori, kjer se arhitekturo načrtuje.
V oddaji smo se dotaknili tudi zgodovinskega konteksta arhitekturnega poklica, izzivov sodobnega gradbeništva ter postopnemu izginjanju ključnih kompetenc. Govorili smo o pomenu razumevanja izvedbenih načrtov in o sodelovanju z mojstri na gradbišču.
Vabljeni k poslušanju podkasta Odprto #41, ki ponuja vpogled v proces materializacije arhitekture ter poudarja, kako pomemben je dialog med teorijo in prakso.
Slovenski paviljon si lahko na arhitekturnem bienalu v Benetkah ogledate še do 23. novembra.
