Med njimi so tudi takšne, ki še niso bile objavljene v naši Drugi jutranji kroniki ali na MMC.

Med njimi so tudi takšne, ki še niso bile objavljene v naši Drugi jutranji kroniki ali na MMC

Davorin Kopše (SDS + SLS): »Z vstopom v NATO smo se zavezali, da bomo prispevali 2 procenta za vojsko, za obrambo. In ZDA od nas ne zahtevajo nič več od tega.«

RAZLAGA: V pogajanjih pred vstopom se je Slovenija zavezala, da bo stremela k dvema odstotkoma BDP za obrambo, a glede tega ni podpisala nikakršnega dokumenta. Za ilustracijo, še leta 2010 je Slovenija za obrambne izdatke namenjala 1,6 odstotka BDP, danes je pri odstotku. Do leta 2014 na vrhu Nata v Walesu je bila tudi sicer to samo neformalna zaveza, h kateri so stremele članice, kar pomeni, da do Walesa tudi starejše članice tega cilja niso zapisale. Zaveza iz Walesa predvideva, da bodo do leta 2024 obrambne izdatke skušale približati dvema odstotkoma.

Gregor Perič (SMC): »Ne razumem tega, da je naš minister za obrambo odpoklical naše vojake iz Libije in Malija, ker ravno tam so težave …«

RAZLAGA: V Libiji Slovenska vojska nima svojih pripadnikov. V okviru mednarodnih operacij in misij pa jih ima med drugimi v Libanonu, kjer misija poteka pod pokroviteljstvom Združenih narodov, in v Maliju, kjer deluje misija Evropske unije. In ti dve misiji za zdaj ostajata, odločitev o njuni usodi pa je v rokah vlade, je v začetku tedna pojasnil premier Marjan Šarec; o tem, kakšno odločitev pričakovati, pa ni želel govoriti. Obrambni minister Karl Erjavec torej ni odpoklical vojske s teh dveh misij. So pa na zunanjem ministrstvu potrdili, da so z obrambnega resorja prejeli predlog o načrtovanem umiku. Odločitev o tem pa bo, če bo, kot rečeno, prepuščena vladi. Sicer pa so Erjavčevo potezo njegovi kritiki pospremili z oceno, da si s predlogom o umiku vojske z omenjenih misij skuša pred glasovanjem o interpelaciji zoper njega pridobiti naklonjenost Levice.

Gregor Perič (SMC): »Predvsem bi moralo okolje priti v samo središče samega razmišljanja same Evropske unije, tako finančne perspektive, proračunov … Evropska centralna banka bi ga morala imeti v ospredju, kadar presoja o tem, ali bo neko investicijo podprla ali ne.«

RAZLAGA: ECB, Evropska centralna banka, ne podpira naložb, jih ne kreditira, se o njih ne odloča. To delajo komercialne banke in Evropska investicijska banka, ECB pa je denarna oblast, ki primarno skrbi za cenovno stabilnost.

Davorin Kopše (SDS + SLS): »Onesnaženosti ne moremo zanikati, vendar pa moramo ob tem povedati, da so največji onesnaževalci – ne Evropa – pač pa nerazviti svet: Afrika, Indija, Kitajska; in njim je treba pomagati, da bodo zmanjšali vplive na okolje.«

RAZLAGA: Kitajska je res že nekaj let na vrhu lestvice največjih onesnaževalk na svetu po izpustih toplogrednih plinov, takoj za njo pa so Združene države Amerike. Tretja je Indija, četrta Rusija in peta Japonska; na šestem mestu Nemčija; prva afriška država na lestvici je na 14. mestu Južnoafriška republika. Med 20 največjimi onesnaževalkami je šest azijskih, pet evropskih in denimo po ena latinskoameriška in ena afriška država. Če štejemo Evropsko unijo kot celoto, pa ta poskoči na tretje mesto, torej takoj za Kitajsko in ZDA.
*Podatki izhajajo iz najnovejših raziskav Global Carbon Projecta, ki združuje mednarodne znanstvenike iz vsega sveta.
Kitajska je prva na lestvici držav z največjim okoljskim odtisom tudi po podatkih mreže Global Footprint network, ki izpustom prišteva tudi druge vplive na okolje, kot so ribarjenje, urbanizacija, degradacija zemlje, kmetijstvo in sečnja gozdov. Kitajski v skupnem vplivu na okolje tudi tu sledijo ZDA, Indija in Rusija, na petem mestu pa Japonsko prehiteva Brazilija. Nemčija je, denimo, na tej lestvici osma.
Med največjimi onesnaževalkami na svetu so torej pri vrhu tudi najbolj razvite države sveta in tudi evropske države.

Matjaž Nemec (SD) na MMC: »Komisija, ki odhaja, je bila brez vizije, brez sposobnosti odzivanja na izzive (fiskalna kriza, migrantska kriza, Brexit), zato so se okrepile politike populizma in nacionalizma.«

RAZLAGA: Populistično je trditi, da je bila Junckerjeva komisija brez sposobnosti odzivanja na izzive. Enotno in odločno z Michelom Barnierjem v glavni vlogi je nastopila pri pogajanjih z Združenim kraljestvom o brexitu. Osredotočala se je na »velika« vprašanja, na pereče probleme. V primerjavi z Barrosovo komisijo (2009–2014) je zato evropo zasula z manj zakonodajnimi predlogi na leto. Hotela je imeti veliko vlogo pri velikih vprašanjih in majhno vlogo pri majhnih vprašanjih. Nesposobnost odzivanja na krize pa je večkrat pokazal Svet EU, torej voditelji držav članic. Ti se med drugim niso mogli zediniti o predlogu Evropske komisije glede skupne azilne politike ali obdavčenja gospodarskih subjektov in uvedbe enotnega digitalnega davka. Predsednik EK Juncker zato že dalj časa poziva, da bi morali voditelji na Svetu EU tam, kjer je to mogoče, odločitve sprejemati s kvalificirano večino in ne več s soglasjem.

Izjave neparlamentarnih strank in list, ki ne držijo, izrečene v radijskem soočenju, 15. 5. 2019. Kandidati so odgovarjali na vprašanja o okolju, demografiji in migracijah.

Kandidati so odgovarjali na vprašanja o okolju, demografiji in migracijah, pod drobnogledom izjave Lucije Ušaj Šikovec, Urše Zgojznik, Anice Bidar

Na drugem soočenju pred volitvami v Evropski parlament, ki je v sredo potekalo na Prvem programu Radia Slovenija, so predstavniki neparlamentarnih strank odgovarjali na vprašanja o okolju, demografiji in migracijah. Njihove izjave smo preverili.

Lucija Ušaj Šikovec, Domovinska liga: “V srcu EU prodajajo na dražbah otroke migrantov parom homoseksualcev. Na zadnji taki dražbi je bila cena, ki jo je dosegel otrok, 160 tisoč evrov.”

RAZLAGA: Navedbe Lucije Ušaj Šikovec se očitno nanašajo na konferenco ameriške neprofitne organizacije Men Having Babies, ki je lani septembra v Bruslju potekala četrtič. Na konferenci različne ameriške organizacije evropskim gejevskim parom predstavljajo možnosti starševstva – od posvojitev otrok do nadomestnega materinstva prek ameriških nadomestnih mater.
V večini evropskih držav je namreč nadomestno materinstvo prepovedano; v redkih državah (denimo v Združenem kraljestvu in Grčiji) pa je pogojno dovoljeno kot pomoč neplodnim parom, a ne za zaslužek. Vse več evropskih parov naj bi se zato odločalo za nadomestne matere iz tujine; v ZDA pa je to v nekaterih zveznih državah legalna pridobitna dejavnost, kjer stroški za otroka lahko res presežejo 90 tisoč evrov.
Omenjena konferenca (podobne sicer Men having babies prireja po vsem svetu) prav zaradi nekakšnega oglaševanja ameriških nadomestnih mater, zbuja številne pomisleke – tudi med gejevskimi aktivisti.
Pregledali smo program septembrske konference v Bruslju, kjer so gejevski pari lahko slišali številne zgodbe o posvojitvah in nadomestnem materinstvu, prejeli pravne, medicinske in finančne nasvete za postopek in se pogovorili s predstavniki posredniških agencij, klinik za umetno oploditev, odvetnikov in drugih.
Nikjer pa nismo našli indicev, da bi šlo za preprodajo otrok, sploh pa ne migrantov, ki so v Uniji. Evropski zakoni namreč to, kot rečeno, strogo prepovedujejo.
Vprašanje o nezakonitih aktivnostih smo naslovili na belgijske organe pregona. Z urada bruseljskega javnega tožilca so sporočili, da nezakonitih dejavnosti, povezanih s konferenco ali s preprodajo otrok, niso obravnavali.

Urša Zgojznik, Povežimo se: “To da, ne vem Hrvat, Bolgar, Romun stremi seveda za višjim plačilom in se seli na Irsko, Švedsko, kamorkoli in prejema tam manj od minimalne plače – pač dajmo mi te stvari najprej znotraj Evropske unije nasloviti.”

RAZLAGA: Izjava potrebuje razlago. Urša Zgojznik denimo omenja Irsko in Švedsko, Švedska sploh ne pozna minimalne plače (kot tudi ne Avstrija, Italija, Danska, Finska in Ciper). In naprej – problematika, o kateri je govorila, da jo je treba nasloviti, je na ravni EU že urejena. Namreč lani je bila sprejeta sprememba direktive o napotenih delavcih, članice jo morajo uveljaviti do druge polovice prihodnjega leta. Gre za tiste delavce, ki so zaposleni v eni članici Evropske unije, storitev pa opravljajo v neki drugi članici. Zanje velja: enako plačilo za enako delo oziroma zakonodaja države gostiteljice o plačilu za delo, vključno s pravili o dodatkih ali povračilu stroškov, ki nastanejo zaradi napotitve, kot so potni stroški in stroški za nastanitev ter hrano. Poleg zakonskih določb se v državah lahko uporabljajo tudi določbe panožnih ali splošnih kolektivnih pogodb.

Anica Bidar, Gibanje Zedinjena Slovenija: “Vsak dan jih ujamejo od 100 do 140 na meji, ko gredo čez gozd.”

RAZLAGA: Od začetka leta do 12. maja je slovensko mejo ilegalno prečkalo 3364 prebežnikov (tako minister Boštjan Poklukar pred dnevi v DZ), kar je v povprečju 25 na dan. Uradnih podatkov na dnevni bazi policija ne objavlja.

Anica Bidar, Gibanje Zedinjena Slovenija: “Na Brežicah na 15 km meje varujeta en vojak in ena policistka.”

RAZLAGA: Izjava je špekulativna. Policija in vojska iz operativnih razlogov nikdar ne razkrivata, koliko vojakov in policistov varuje zunanjo mejo.

Anica Bidar, Gibanje Zedinjena Slovenija: “In zdaj je dal Šarec oziroma vlada je dala 15 dodatnih milijonov za te ograje.”

RAZLAGA: Vlada je 15 milijonov namenila za varovanje schengenske meje, in sicer za plačilo delovne uspešnosti policistom in nekaterim na ministrstvu za notranje zadeve iz naslova povečanega obsega dela.
Tema soočenja je bilo tudi okolje oziroma okoljska politika.

Lucija Ušaj Šikovec, Domovinska liga: “Mi smo postali v Evropi tretjerazredna država, kamor se umika umazana industrija, igramo funkcijo, ki so jo igrale manj razvite republiki v Jugoslaviji.”

RAZLAGA: Zaprosili smo za podatke izpustov toplogrednih plinov (TGP) iz industrije. Ti so se od 1986 do 2017 zmanjšali za 57%. Skrčil se je obseg t.i. »umazane industrije«. Procesnih emisij je v tem času manj za 40%. Na ARSO pojasnjujejo razloge za padce TGP: »Procesne emisije izvirajo iz rabe surovin, ki jih porabimo za izdelavo nekaterih proizvodov (cement, apno, jeklo). Znižanje emisij v tem segmentu za 40% je torej predvsem posledica opuščanja ali zmanjševanja proizvodnje v teh panogah«. Tuja podjetja Lonstroff, Magna in Yaskawa ne sodijo v umazano industrijo, da bi se lahko primerjali z manj razvitimi državami v nekdanji Jugoslaviji.

Na prvem radijskem soočenju pred volitvami v Evropski parlament so parlamentarni kandidati predstavljali svoje poglede na aktualna gospodarska vprašanja, pa tudi na socialne teme ob odsotnosti skupne evropske socialne politike. Ob pričakovani previdnosti, ki je botrovala splošnim odgovorom, so nekateri vendarle postregli s podatki in primerjavami. Nekaj teh je bilo napačnih ali takšnih, ki zahtevajo pojasnilo. Preverili so jih kolegi z Majo Derčar.

Pred EU volitvami izpostavljamo tiste izjave politikov, ki ne držijo

Na prvem radijskem soočenju pred volitvami v Evropski parlament so parlamentarni kandidati predstavljali svoje poglede na aktualna gospodarska vprašanja, pa tudi na socialne teme ob odsotnosti skupne evropske socialne politike. Ob pričakovani previdnosti, ki je bila vzrok za splošne odgovore, so nekateri vendarle postregli s podatki in primerjavami. Nekaj teh je bilo napačnih ali takšnih, ki zahtevajo pojasnilo. Preverili so jih kolegi z Majo Derčar.

Eno od aktualnih vprašanj v volilni kampanji je boj proti različni davčni obravnavi korporacij, zlasti tehnoloških gigantov. Prisluhnimo izjavi Igorja Šoltesa, Desus, ki mu je sledila še Tanja Fajon, SD.

IGOR ŠOLTES: Če se spomnite primera Appla in pa Irske, ko je tudi evropska komisija zahtevala ukrepe za odpravo teh anomalij, se potem praktično ni zgodilo nič.

TANJA FAJON: Kot smo prej slišali, 13 milijard evrov, ki bi jih morala Irska dobiti, pobrati od Appla, to se do danes še ni zgodilo in ta davek še vedno ni bil plačan.

RAZLAGA: Ameriški tehnološki velikan Apple je lani jeseni na poseben (escrow) račun za Irsko nakazal 13,1 milijarde evrov z obrestmi v višini 1,2 milijarde evrov. Apple je torej poravnal davek Irski, ki ga je bil po odločitvi Evropske komisije iz leta 2016 dolžan plačati in ki bi pokril celoletne irske izdatke za zdravstvo. Evropska komisija je nato umaknila postopek zaradi nedovoljene državne pomoči. Denar še vedno čaka na računu do razpleta sodne bitke. Oba, tako Apple kot Irska, sta se namreč pritožila na odločitev Evropske komisije.

Priljubljena tema evropskih volitev je demografija. Interpretacije domnevnih madžarskih uspehov za dvig rodnosti so zavajajoče. Tomaž Krajnc, SNS.

TOMAŽ KRAJNC: Madžarska kaže trend povečanja rodnosti z ukrepi, ki jih je Orban v preteklih nekaj letih plasiral.

RAZLAGA: Sklep glede Madžarske je površen. Število otrok na žensko se je resda povečalo, in to že leta 2012, pred velikimi finančnimi spodbudami, uvedenimi leta 2015. Rodnost na Madžarskem (1,5 otroka na žensko) je sicer še vedno nižja kot v Sloveniji. Če prištejemo odselitve in staranje, dobimo pesimistično demografsko sliko. Kako deluje najnovejši paket za povečevanje rodnosti, ki ga je Orban predstavil letos, je tudi še nemogoče napovedati. Dejstvo pa je, da se število rojstev zadnja leta v povprečju ne povečuje, ob tem pa so vse manjše populacije žensk v rodni dobi. Sklep: kljub vsem spodbudam Madžarska za zdaj nima kakšnega baby-buma.

Tudi v Evropi se vse začne in konča pri denarju. Na vprašanje, ali je Slovenija uspešna v Junckerjevem programu, če za drugi tir ni dobila njegove podpore, je kandidat SMC-ja Gregor Perič odgovoril:

GREGOR PERIČ: Slovenija je uspešna, ampak mora določene korake še izpeljati, da bo realizirala tisto, kar si je začrtala. Dobili pa smo že 109 milijonov.

RAZLAGA: Projekt drugi tir je dobil 109 nepovratnih milijonov iz blending razpisa v sklopu instrumenta za povezovanje Evrope CEF in ne iz Junckerjevega naložbenega načrta. Slednjega, kot kaže, za drugi tir nismo in ne bomo izkoristili. Projekti, ki so iz Junckerjevega načrta dobili podporo, pa so npr. Darsov elektronski sistem cestninjenja, obdelava kovin za Fortis Maribor in potiskana embalaža podjetja Jamnik.

Še zadnjič pred volitvami preverjamo izjave politikov, parlamentarnih in neparlamentarnih. Izrečene so bile v sredinem soočenju na našem radiu, pa tudi v volilnih soočenjih na TV Slovenija in POP TV.

Preverjamo trditve in obljube politikov pred volitvami

Izpostavljamo tiste izjave politikov, ki ne držijo

Preverjamo izjave parlamentarnih in neparlamentarnih politikov, ki so jih izrekli v sredinem soočenju na našem radiu, pa tudi v volilnih soočenjih na TV Slovenija in POP TV.

Matej Tonin, Nova Slovenija: “Slovenci so delavni in pridni ljudje in nobene potrebe ni, da 8000 mladih vsako leto odhaja čez mejo.” (POP TV, 28. 5.)

Izjava je pretirana. Niso vsi, ki se odselijo, mladi. Zadnji uradni podatki so za leto 2016, ko se je iz Slovenije odselilo 15.572 ljudi, od tega 8.818 slovenskih državljanov. Med njimi (stari med 15 in 29 let) je bilo 2.679 mladih.

Zmago Jelinčič, prvak SNS: “Mi imamo približno sto tisoč brezposelnih, ki dobivajo neke socialne podpore. Zakaj ne bi ti ljudje obiskovali in stregli tem ljudem?” (TV SLO, 31. 5.)

V prvem četrtletju leta 2018 je bilo 61.000 anketno brezposelnih. Prvega marca je bilo prejemnikov denarne socialne pomoči 50.531. Torej pol manj, kot implicira izjava Zmaga Jelinčiča.

Na našem radiu smo soočili poglede parlamentarnih strank glede zdravstva, plač in pokojnin. Izpostavljamo dve izjavi.

Jani Möderndorfer, SMC: “Razlika med 2006 in 2016, o tem govorijo uradni podatki, pa kaže predvsem to, da imamo danes glede razvoja medicine in diagnostike pravzaprav bistveno več, za 23 odstotkov več napotitev.” (Radio Slovenija, 30. 5.)

Ne samo za 23 odstotkov, napotitve s primarne in sekundarne ravni so se med 2006 in 2016 povečale za 32 odstotkov (od 1.053.480 na 1.389.980). To so podatki NIJZ-ja, gre pa za štetje napotnic. Samo s primarne ravni  je bilo v tem obdobju za dobrih 28 odstotkov več napotitev.

Jožef Horvat, NSi: “Naše plače v Sloveniji so zelo nizke in v zadnjih štirih letih so v Sloveniji bruto plače narasle samo za 4,87 odstotka.” (Radio Slovenija, 30. 5.)

V obdobju med januarjem in marcem od leta 2014 do 2018 so se povprečne bruto plače nominalno povečale za osem, realno pa za šest odstotkov.

V tretjem tednu volilne kampanje smo v soočenjih na RTV gostili predsednike in predstavnike zunajparlamentarnih strank, ki se potegujejo za vstop v parlament.

Tudi v tem tednu je bilo v soočenjih izrečenih precej izjav, poudarjamo tiste, ki ne držijo

V tretjem tednu volilne kampanje smo v soočenjih na RTV gostili predsednike in predstavnike zunajparlamentarnih strank, ki se potegujejo za vstop v parlament.

Zmago Jelinčič, Slovenska nacionalna stranka: "Ti migranti dobivajo toliko denarja na roke, kot so tri plače povprečnega slovenskega delavca." (Televizija Slovenija, 24. 5. 2018)

Če bi izjava držala, bi prosilec za azil na roke dobil vsaj 3249 evrov (trikrat neto plača 1083 evrov), v resnici pa dobi na mesec 18 evrov žepnine. Begunec lahko, če ne biva v integracijski hiši, dobi mesečno denar za najemnino v višini 297,93 evra.

Andrej Šiško: "Mi jih več plačamo v proračun Evropske unije, kot smo jih počrpali. Torej ta sredstva sploh niso evropska, to so naša, slovenska sredstva. Zdaj pa povsod visijo table z napisom: zgrajeno s sredstvi Evropske unije. To je laž in prevara." (Radio Slovenija, 23. 5. 2018)

Tako kohezijska kot vsa druga evropska sredstva, ki jih Slovenija počrpa iz EU, vsako leto presegajo znesek, ki ga Slovenija vplača v Evropsko unijo. Tudi od januarja do aprila letos je državni proračun iz EU dobil skoraj 103 milijone evrov več, kot je prispeval v EU-proračun. Neto pozicija slovenskega do EU-proračuna je lani znašala 506 milijonov evrov, leta 2016 589 milijonov, leta 2015 (zaradi pospešenega črpanja kohezijskih sredstev) celo 683 milijonov. Slovenija poleg kohezijskih prejema še sredstva iz drugih evropskih skladov, med drugim za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike.

Bojan Požar, Lista novinarja Bojana Požarja: "Treba je pač povedati, da je ta dobiček Nove Ljubljanske banke strukturiran zelo čudno. 70 odstotkov tega dobička so bilance podružnic v državah bivše Jugoslavije." (Televizija Slovenija, 24. 5. 2018)

Ne drži. K lanskemu rekordnemu čistemu dobičku Skupine NLB, ki je znašal 225 milijonov evrov, so bančne podružnice na Balkanu (zlasti makedonska) prispevale 40 odstotkov, to je približno 95 milijonov. Leta 2016 so podružnice poskrbele za 52,4 odstotka dobička. Je pa res, da bo poslovanje podružnic vse bolj pomembno.

Gregor Kos: "To, da se predvsem v slučaju Nove Ljubljanske banke čaka, da bo prišlo leto 2019, ko bodo tiste sile, ki so zadaj, se odločile za prodajo, ker bo po desetih letih zastaralo tisto, kar se je dogajalo leta 2009, je seveda nesprejemljivo." (Radio Slovenija, 23. 5. 2018)

Res je, za večino bančnega kriminala je zagrožena zaporna kazen nad enim letom in zato kazenski pregon zastara po desetih letih od izvršitve dejanja. Vlada Janeza Janše je 2012 sprejela Zakon o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank, ki je v 33. členu podaljšal zastaralne roke za pregon bančnega kriminala za štirikrat. Retroaktivno sicer ne učinkuje. Pa tudi sicer je bil ta člen prezrt ali neuporabljen v sodni praksi. Konec maja 2017 je bila nato sprejeta avtentična razlaga tretjega odstavka 33. člena ZUKSB, po kateri štirikratnik splošnih zastaralnih rokov velja le za nezastarane odškodninske terjatve.

Alojz Kovšca, Gospodarsko aktivna stranka: "Recimo hidrocentrala Brežice je potrebovala 11 let za pridobitev okoljskih soglasij." (Radio Slovenija, 23. 5. 2018)

Agencija za okolje in prostor je od prejete vloge za HE Brežice do izdaje okoljevarstvenega soglasja potrebovala natanko eno leto, med februarjem 2013 in februarjem 2014. Od pobude za hidroelektrarno Brežice do danes pa je minilo dobrih 11 let, vendar ne zaradi okoljskih soglasij.

In še: Predsednik Gospodarsko aktivne stranke Alojz Kovšca se je na vprašanje voditeljice radijskega soočenja Nataše Mulec o tem, zakaj zagovarja ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, odzval:
Kovšca: "No, jaz imam pred sabo program Gospodarsko aktivne stranke in res ne vem, kje ste to prebrali."
Mulec: "To sem prebrala, prisežem. Tukaj imam …"
Kovšca: "Jaz pa prisežem, da tega v programu ni."

Kovšca je zatajil, da je stranka GAS dober teden pred radijskim soočenjem spremenila program. Starega programa, ki je bil še 3. maja dostopen tudi na MMC-ju, ni več mogoče dobiti na spletu. Novi program ne omenja več dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

V teh dneh na soočenjih in nasploh v medijih slišimo in preberemo kar nekaj izjav politikov, kandidatov za državnozborske volitve, ki ne držijo. Nekaj jih predstavimo vsak petek ob pol petih na Prvem programu Radia Slovenija in v podcastu Preverjamo dejstva.

Preverjamo dejstva in izjave politikov ter izpostavljamo tiste, ki ne držijo

Sredi kampanje za vstop v državni zbor smo preverili nekaj svežih izjav, ki so jih politiki izrekli na soočenjih na RTV.

Branko Grims, SDS: “123 milijonov je Cerarjeva vlada zagonila za ilegalne migrante samo v enem letu – 2016.” 

Branko Grims omenja 123 milijonov evrov, rezerviranih za migracije v proračunu leta 2016. Od tega je bilo rezerviranih 50 milijonov iz našega proračuna, 73 milijonov je bilo evropskih sredstev. Porabljenih pa ni bilo 123 milijonov. Po podatkih Ukoma je bilo leta 2016 sporočeno za 27,47 milijona evrov stroškov, povezanih z migracijami, ki jih je krila Slovenija; dobrih 8,5 milijona je krila EU z izrednimi sredstvi iz skladov AMIF in ISF. Drugih uradnih podatkov o stroških ni. Finančno ministrstvo pravi, da leta 2016 načrtovana sredstva niso bila porabljena v celoti. Znesek rezervacije pa je bil visok zaradi izkušnje begunskega in migrantskega vala v letu 2015.

Alenka Bratušek, SAB: “Hrvaška dobi za most na Pelješac mislim, da okrog 300, 400 milijonov evrov, Slovenija pa za drugi tir 100 milijonov evrov.” 

Slovenija pri financiranju drugega tira računa na več kot četrtino (250 milijonov) vsega denarja iz naslova različnih nepovratnih evropskih sredstev, trenutno je praktično zagotovljenih 233,3 milijona evrov, od tega: 109 milijonov iz blending razpisa, 44,3 iz tretjega razpisa Instrumenta za povezovanje Evrope CEF, pravkar pa poteka postopek za odobritev najmanj 80 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz kohezijskega sklada.

Hrvaška bo za 420-milijonski projekt gradnje mostu na Pelješac dobila 357 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev.

Marko Zidanšek, SLS: “Ta vlada, ta koalicija je to državo nominalno zadolžila za tri milijarde v tem mandatu.”

Po najnovejših podatkih finančnega ministrstva se je dolg državnega proračuna v mandatu Cerarjeve vlade (od avgusta 2014 do 17.5.2018) povečal celo za 3,8 milijarde evrov. Toda celotna država je v tem obdobju dolg povečala le za 1,6 milijarde. K dolgu države namreč poleg proračuna sodijo še občine in pokojninska ter zdravstvena blagajna.

Preverjamo trditve in obljube politikov pred volitvami

V teh dneh na soočenjih in nasploh v medijih slišimo in preberemo kar nekaj izjav politikov, kandidatov za državnozborske volitve, ki ne držijo. Nekaj jih predstavimo vsak petek ob pol petih na Prvem programu Radia Slovenija in v podcastu Preverjamo dejstva.

Preverjamo dejstva in izjave politikov ter izpostavljamo tiste, ki ne držijo

V teh dneh na soočenjih in nasploh v medijih slišimo in preberemo kar nekaj izjav politikov, kandidatov za državnozborske volitve, ki ne držijo. Nekaj jih predstavimo vsak petek ob pol petih na Prvem programu Radia Slovenija in v podcastu Preverjamo dejstva.

Luka Mesec, LEVICA: V Sloveniji porabimo za pokojnine 8,5% BDP-ja, v sosednji Avstriji porabijo 13% BDP.

V resnici v Sloveniji porabimo precej več. Leta 2012 pred sprejemom reforme je za pokojnine šlo že blizu 12% bruto domačega proizvoda, zdaj je ta odstotek zaradi višje rasti in zaposlenosti med 10 in 11. Avstrija resnično nameni za pokojnine več, 13% svojega BDP-ja, prav tako Francija, Portugalska in Italija.

Marjan Šarec, LMŠ: Razmerje med tistimi, ki so delovno aktivni, in tistimi, ki so upokojeni, je slabo, se pravi bližamo se 1:1.

Izjava je pretirana. Po uradnih podatkih na vsakega prejemnika pokojnine v blagajno vplačuje 1,49 zavarovanca. Rečeno drugače, na dva upokojenca delajo trije zaposleni.

Rok Andree, PIRATSKA STRANKA: Večina delavcev Slovenije je plačana manj, kot je minimalna plača.

Ali res večina zaposlenih dela za manj kot 638 evrov neto? Ne, pravilna izjava bi bila: večina zaposlenih dela za manj, kot je povprečna plača. 62% ljudi namreč dela za manj kot 1092 evrov neto, kolikor znaša povprečna plača (podatki za 2016).

Še več izjav smo preverili v posnetku ali v podkastu Preverjamo dejstva.