Med njimi so tudi takšne, ki še niso bile objavljene v naši Drugi jutranji kroniki ali na MMC
Davorin Kopše (SDS + SLS): »Z vstopom v NATO smo se zavezali, da bomo prispevali 2 procenta za vojsko, za obrambo. In ZDA od nas ne zahtevajo nič več od tega.«
RAZLAGA: V pogajanjih pred vstopom se je Slovenija zavezala, da bo stremela k dvema odstotkoma BDP za obrambo, a glede tega ni podpisala nikakršnega dokumenta. Za ilustracijo, še leta 2010 je Slovenija za obrambne izdatke namenjala 1,6 odstotka BDP, danes je pri odstotku. Do leta 2014 na vrhu Nata v Walesu je bila tudi sicer to samo neformalna zaveza, h kateri so stremele članice, kar pomeni, da do Walesa tudi starejše članice tega cilja niso zapisale. Zaveza iz Walesa predvideva, da bodo do leta 2024 obrambne izdatke skušale približati dvema odstotkoma.
Gregor Perič (SMC): »Ne razumem tega, da je naš minister za obrambo odpoklical naše vojake iz Libije in Malija, ker ravno tam so težave …«
RAZLAGA: V Libiji Slovenska vojska nima svojih pripadnikov. V okviru mednarodnih operacij in misij pa jih ima med drugimi v Libanonu, kjer misija poteka pod pokroviteljstvom Združenih narodov, in v Maliju, kjer deluje misija Evropske unije. In ti dve misiji za zdaj ostajata, odločitev o njuni usodi pa je v rokah vlade, je v začetku tedna pojasnil premier Marjan Šarec; o tem, kakšno odločitev pričakovati, pa ni želel govoriti. Obrambni minister Karl Erjavec torej ni odpoklical vojske s teh dveh misij. So pa na zunanjem ministrstvu potrdili, da so z obrambnega resorja prejeli predlog o načrtovanem umiku. Odločitev o tem pa bo, če bo, kot rečeno, prepuščena vladi. Sicer pa so Erjavčevo potezo njegovi kritiki pospremili z oceno, da si s predlogom o umiku vojske z omenjenih misij skuša pred glasovanjem o interpelaciji zoper njega pridobiti naklonjenost Levice.
Gregor Perič (SMC): »Predvsem bi moralo okolje priti v samo središče samega razmišljanja same Evropske unije, tako finančne perspektive, proračunov … Evropska centralna banka bi ga morala imeti v ospredju, kadar presoja o tem, ali bo neko investicijo podprla ali ne.«
RAZLAGA: ECB, Evropska centralna banka, ne podpira naložb, jih ne kreditira, se o njih ne odloča. To delajo komercialne banke in Evropska investicijska banka, ECB pa je denarna oblast, ki primarno skrbi za cenovno stabilnost.
Davorin Kopše (SDS + SLS): »Onesnaženosti ne moremo zanikati, vendar pa moramo ob tem povedati, da so največji onesnaževalci – ne Evropa – pač pa nerazviti svet: Afrika, Indija, Kitajska; in njim je treba pomagati, da bodo zmanjšali vplive na okolje.«
RAZLAGA: Kitajska je res že nekaj let na vrhu lestvice največjih onesnaževalk na svetu po izpustih toplogrednih plinov, takoj za njo pa so Združene države Amerike. Tretja je Indija, četrta Rusija in peta Japonska; na šestem mestu Nemčija; prva afriška država na lestvici je na 14. mestu Južnoafriška republika. Med 20 največjimi onesnaževalkami je šest azijskih, pet evropskih in denimo po ena latinskoameriška in ena afriška država. Če štejemo Evropsko unijo kot celoto, pa ta poskoči na tretje mesto, torej takoj za Kitajsko in ZDA.
*Podatki izhajajo iz najnovejših raziskav Global Carbon Projecta, ki združuje mednarodne znanstvenike iz vsega sveta.
Kitajska je prva na lestvici držav z največjim okoljskim odtisom tudi po podatkih mreže Global Footprint network, ki izpustom prišteva tudi druge vplive na okolje, kot so ribarjenje, urbanizacija, degradacija zemlje, kmetijstvo in sečnja gozdov. Kitajski v skupnem vplivu na okolje tudi tu sledijo ZDA, Indija in Rusija, na petem mestu pa Japonsko prehiteva Brazilija. Nemčija je, denimo, na tej lestvici osma.
Med največjimi onesnaževalkami na svetu so torej pri vrhu tudi najbolj razvite države sveta in tudi evropske države.
Matjaž Nemec (SD) na MMC: »Komisija, ki odhaja, je bila brez vizije, brez sposobnosti odzivanja na izzive (fiskalna kriza, migrantska kriza, Brexit), zato so se okrepile politike populizma in nacionalizma.«
RAZLAGA: Populistično je trditi, da je bila Junckerjeva komisija brez sposobnosti odzivanja na izzive. Enotno in odločno z Michelom Barnierjem v glavni vlogi je nastopila pri pogajanjih z Združenim kraljestvom o brexitu. Osredotočala se je na »velika« vprašanja, na pereče probleme. V primerjavi z Barrosovo komisijo (2009–2014) je zato evropo zasula z manj zakonodajnimi predlogi na leto. Hotela je imeti veliko vlogo pri velikih vprašanjih in majhno vlogo pri majhnih vprašanjih. Nesposobnost odzivanja na krize pa je večkrat pokazal Svet EU, torej voditelji držav članic. Ti se med drugim niso mogli zediniti o predlogu Evropske komisije glede skupne azilne politike ali obdavčenja gospodarskih subjektov in uvedbe enotnega digitalnega davka. Predsednik EK Juncker zato že dalj časa poziva, da bi morali voditelji na Svetu EU tam, kjer je to mogoče, odločitve sprejemati s kvalificirano večino in ne več s soglasjem.
Med njimi so tudi takšne, ki še niso bile objavljene v naši Drugi jutranji kroniki ali na MMC
Davorin Kopše (SDS + SLS): »Z vstopom v NATO smo se zavezali, da bomo prispevali 2 procenta za vojsko, za obrambo. In ZDA od nas ne zahtevajo nič več od tega.«
RAZLAGA: V pogajanjih pred vstopom se je Slovenija zavezala, da bo stremela k dvema odstotkoma BDP za obrambo, a glede tega ni podpisala nikakršnega dokumenta. Za ilustracijo, še leta 2010 je Slovenija za obrambne izdatke namenjala 1,6 odstotka BDP, danes je pri odstotku. Do leta 2014 na vrhu Nata v Walesu je bila tudi sicer to samo neformalna zaveza, h kateri so stremele članice, kar pomeni, da do Walesa tudi starejše članice tega cilja niso zapisale. Zaveza iz Walesa predvideva, da bodo do leta 2024 obrambne izdatke skušale približati dvema odstotkoma.
Gregor Perič (SMC): »Ne razumem tega, da je naš minister za obrambo odpoklical naše vojake iz Libije in Malija, ker ravno tam so težave …«
RAZLAGA: V Libiji Slovenska vojska nima svojih pripadnikov. V okviru mednarodnih operacij in misij pa jih ima med drugimi v Libanonu, kjer misija poteka pod pokroviteljstvom Združenih narodov, in v Maliju, kjer deluje misija Evropske unije. In ti dve misiji za zdaj ostajata, odločitev o njuni usodi pa je v rokah vlade, je v začetku tedna pojasnil premier Marjan Šarec; o tem, kakšno odločitev pričakovati, pa ni želel govoriti. Obrambni minister Karl Erjavec torej ni odpoklical vojske s teh dveh misij. So pa na zunanjem ministrstvu potrdili, da so z obrambnega resorja prejeli predlog o načrtovanem umiku. Odločitev o tem pa bo, če bo, kot rečeno, prepuščena vladi. Sicer pa so Erjavčevo potezo njegovi kritiki pospremili z oceno, da si s predlogom o umiku vojske z omenjenih misij skuša pred glasovanjem o interpelaciji zoper njega pridobiti naklonjenost Levice.
Gregor Perič (SMC): »Predvsem bi moralo okolje priti v samo središče samega razmišljanja same Evropske unije, tako finančne perspektive, proračunov … Evropska centralna banka bi ga morala imeti v ospredju, kadar presoja o tem, ali bo neko investicijo podprla ali ne.«
RAZLAGA: ECB, Evropska centralna banka, ne podpira naložb, jih ne kreditira, se o njih ne odloča. To delajo komercialne banke in Evropska investicijska banka, ECB pa je denarna oblast, ki primarno skrbi za cenovno stabilnost.
Davorin Kopše (SDS + SLS): »Onesnaženosti ne moremo zanikati, vendar pa moramo ob tem povedati, da so največji onesnaževalci – ne Evropa – pač pa nerazviti svet: Afrika, Indija, Kitajska; in njim je treba pomagati, da bodo zmanjšali vplive na okolje.«
RAZLAGA: Kitajska je res že nekaj let na vrhu lestvice največjih onesnaževalk na svetu po izpustih toplogrednih plinov, takoj za njo pa so Združene države Amerike. Tretja je Indija, četrta Rusija in peta Japonska; na šestem mestu Nemčija; prva afriška država na lestvici je na 14. mestu Južnoafriška republika. Med 20 največjimi onesnaževalkami je šest azijskih, pet evropskih in denimo po ena latinskoameriška in ena afriška država. Če štejemo Evropsko unijo kot celoto, pa ta poskoči na tretje mesto, torej takoj za Kitajsko in ZDA.
*Podatki izhajajo iz najnovejših raziskav Global Carbon Projecta, ki združuje mednarodne znanstvenike iz vsega sveta.
Kitajska je prva na lestvici držav z največjim okoljskim odtisom tudi po podatkih mreže Global Footprint network, ki izpustom prišteva tudi druge vplive na okolje, kot so ribarjenje, urbanizacija, degradacija zemlje, kmetijstvo in sečnja gozdov. Kitajski v skupnem vplivu na okolje tudi tu sledijo ZDA, Indija in Rusija, na petem mestu pa Japonsko prehiteva Brazilija. Nemčija je, denimo, na tej lestvici osma.
Med največjimi onesnaževalkami na svetu so torej pri vrhu tudi najbolj razvite države sveta in tudi evropske države.
Matjaž Nemec (SD) na MMC: »Komisija, ki odhaja, je bila brez vizije, brez sposobnosti odzivanja na izzive (fiskalna kriza, migrantska kriza, Brexit), zato so se okrepile politike populizma in nacionalizma.«
RAZLAGA: Populistično je trditi, da je bila Junckerjeva komisija brez sposobnosti odzivanja na izzive. Enotno in odločno z Michelom Barnierjem v glavni vlogi je nastopila pri pogajanjih z Združenim kraljestvom o brexitu. Osredotočala se je na »velika« vprašanja, na pereče probleme. V primerjavi z Barrosovo komisijo (2009–2014) je zato evropo zasula z manj zakonodajnimi predlogi na leto. Hotela je imeti veliko vlogo pri velikih vprašanjih in majhno vlogo pri majhnih vprašanjih. Nesposobnost odzivanja na krize pa je večkrat pokazal Svet EU, torej voditelji držav članic. Ti se med drugim niso mogli zediniti o predlogu Evropske komisije glede skupne azilne politike ali obdavčenja gospodarskih subjektov in uvedbe enotnega digitalnega davka. Predsednik EK Juncker zato že dalj časa poziva, da bi morali voditelji na Svetu EU tam, kjer je to mogoče, odločitve sprejemati s kvalificirano večino in ne več s soglasjem.
Pred EU volitvami izpostavljamo tiste izjave politikov, ki ne držijo
Na prvem radijskem soočenju pred volitvami v Evropski parlament so parlamentarni kandidati predstavljali svoje poglede na aktualna gospodarska vprašanja, pa tudi na socialne teme ob odsotnosti skupne evropske socialne politike. Ob pričakovani previdnosti, ki je bila vzrok za splošne odgovore, so nekateri vendarle postregli s podatki in primerjavami. Nekaj teh je bilo napačnih ali takšnih, ki zahtevajo pojasnilo. Preverili so jih kolegi z Majo Derčar.
Eno od aktualnih vprašanj v volilni kampanji je boj proti različni davčni obravnavi korporacij, zlasti tehnoloških gigantov. Prisluhnimo izjavi Igorja Šoltesa, Desus, ki mu je sledila še Tanja Fajon, SD.
IGOR ŠOLTES: Če se spomnite primera Appla in pa Irske, ko je tudi evropska komisija zahtevala ukrepe za odpravo teh anomalij, se potem praktično ni zgodilo nič.
TANJA FAJON: Kot smo prej slišali, 13 milijard evrov, ki bi jih morala Irska dobiti, pobrati od Appla, to se do danes še ni zgodilo in ta davek še vedno ni bil plačan.
RAZLAGA: Ameriški tehnološki velikan Apple je lani jeseni na poseben (escrow) račun za Irsko nakazal 13,1 milijarde evrov z obrestmi v višini 1,2 milijarde evrov. Apple je torej poravnal davek Irski, ki ga je bil po odločitvi Evropske komisije iz leta 2016 dolžan plačati in ki bi pokril celoletne irske izdatke za zdravstvo. Evropska komisija je nato umaknila postopek zaradi nedovoljene državne pomoči. Denar še vedno čaka na računu do razpleta sodne bitke. Oba, tako Apple kot Irska, sta se namreč pritožila na odločitev Evropske komisije.
Priljubljena tema evropskih volitev je demografija. Interpretacije domnevnih madžarskih uspehov za dvig rodnosti so zavajajoče. Tomaž Krajnc, SNS.
TOMAŽ KRAJNC: Madžarska kaže trend povečanja rodnosti z ukrepi, ki jih je Orban v preteklih nekaj letih plasiral.
RAZLAGA: Sklep glede Madžarske je površen. Število otrok na žensko se je resda povečalo, in to že leta 2012, pred velikimi finančnimi spodbudami, uvedenimi leta 2015. Rodnost na Madžarskem (1,5 otroka na žensko) je sicer še vedno nižja kot v Sloveniji. Če prištejemo odselitve in staranje, dobimo pesimistično demografsko sliko. Kako deluje najnovejši paket za povečevanje rodnosti, ki ga je Orban predstavil letos, je tudi še nemogoče napovedati. Dejstvo pa je, da se število rojstev zadnja leta v povprečju ne povečuje, ob tem pa so vse manjše populacije žensk v rodni dobi. Sklep: kljub vsem spodbudam Madžarska za zdaj nima kakšnega baby-buma.
Tudi v Evropi se vse začne in konča pri denarju. Na vprašanje, ali je Slovenija uspešna v Junckerjevem programu, če za drugi tir ni dobila njegove podpore, je kandidat SMC-ja Gregor Perič odgovoril:
GREGOR PERIČ: Slovenija je uspešna, ampak mora določene korake še izpeljati, da bo realizirala tisto, kar si je začrtala. Dobili pa smo že 109 milijonov.
RAZLAGA: Projekt drugi tir je dobil 109 nepovratnih milijonov iz blending razpisa v sklopu instrumenta za povezovanje Evrope CEF in ne iz Junckerjevega naložbenega načrta. Slednjega, kot kaže, za drugi tir nismo in ne bomo izkoristili. Projekti, ki so iz Junckerjevega načrta dobili podporo, pa so npr. Darsov elektronski sistem cestninjenja, obdelava kovin za Fortis Maribor in potiskana embalaža podjetja Jamnik.