Med njimi so tudi takšne, ki še niso bile objavljene v naši Drugi jutranji kroniki ali na MMC
Davorin Kopše (SDS + SLS): »Z vstopom v NATO smo se zavezali, da bomo prispevali 2 procenta za vojsko, za obrambo. In ZDA od nas ne zahtevajo nič več od tega.«
RAZLAGA: V pogajanjih pred vstopom se je Slovenija zavezala, da bo stremela k dvema odstotkoma BDP za obrambo, a glede tega ni podpisala nikakršnega dokumenta. Za ilustracijo, še leta 2010 je Slovenija za obrambne izdatke namenjala 1,6 odstotka BDP, danes je pri odstotku. Do leta 2014 na vrhu Nata v Walesu je bila tudi sicer to samo neformalna zaveza, h kateri so stremele članice, kar pomeni, da do Walesa tudi starejše članice tega cilja niso zapisale. Zaveza iz Walesa predvideva, da bodo do leta 2024 obrambne izdatke skušale približati dvema odstotkoma.
Gregor Perič (SMC): »Ne razumem tega, da je naš minister za obrambo odpoklical naše vojake iz Libije in Malija, ker ravno tam so težave …«
RAZLAGA: V Libiji Slovenska vojska nima svojih pripadnikov. V okviru mednarodnih operacij in misij pa jih ima med drugimi v Libanonu, kjer misija poteka pod pokroviteljstvom Združenih narodov, in v Maliju, kjer deluje misija Evropske unije. In ti dve misiji za zdaj ostajata, odločitev o njuni usodi pa je v rokah vlade, je v začetku tedna pojasnil premier Marjan Šarec; o tem, kakšno odločitev pričakovati, pa ni želel govoriti. Obrambni minister Karl Erjavec torej ni odpoklical vojske s teh dveh misij. So pa na zunanjem ministrstvu potrdili, da so z obrambnega resorja prejeli predlog o načrtovanem umiku. Odločitev o tem pa bo, če bo, kot rečeno, prepuščena vladi. Sicer pa so Erjavčevo potezo njegovi kritiki pospremili z oceno, da si s predlogom o umiku vojske z omenjenih misij skuša pred glasovanjem o interpelaciji zoper njega pridobiti naklonjenost Levice.
Gregor Perič (SMC): »Predvsem bi moralo okolje priti v samo središče samega razmišljanja same Evropske unije, tako finančne perspektive, proračunov … Evropska centralna banka bi ga morala imeti v ospredju, kadar presoja o tem, ali bo neko investicijo podprla ali ne.«
RAZLAGA: ECB, Evropska centralna banka, ne podpira naložb, jih ne kreditira, se o njih ne odloča. To delajo komercialne banke in Evropska investicijska banka, ECB pa je denarna oblast, ki primarno skrbi za cenovno stabilnost.
Davorin Kopše (SDS + SLS): »Onesnaženosti ne moremo zanikati, vendar pa moramo ob tem povedati, da so največji onesnaževalci – ne Evropa – pač pa nerazviti svet: Afrika, Indija, Kitajska; in njim je treba pomagati, da bodo zmanjšali vplive na okolje.«
RAZLAGA: Kitajska je res že nekaj let na vrhu lestvice največjih onesnaževalk na svetu po izpustih toplogrednih plinov, takoj za njo pa so Združene države Amerike. Tretja je Indija, četrta Rusija in peta Japonska; na šestem mestu Nemčija; prva afriška država na lestvici je na 14. mestu Južnoafriška republika. Med 20 največjimi onesnaževalkami je šest azijskih, pet evropskih in denimo po ena latinskoameriška in ena afriška država. Če štejemo Evropsko unijo kot celoto, pa ta poskoči na tretje mesto, torej takoj za Kitajsko in ZDA.
*Podatki izhajajo iz najnovejših raziskav Global Carbon Projecta, ki združuje mednarodne znanstvenike iz vsega sveta.
Kitajska je prva na lestvici držav z največjim okoljskim odtisom tudi po podatkih mreže Global Footprint network, ki izpustom prišteva tudi druge vplive na okolje, kot so ribarjenje, urbanizacija, degradacija zemlje, kmetijstvo in sečnja gozdov. Kitajski v skupnem vplivu na okolje tudi tu sledijo ZDA, Indija in Rusija, na petem mestu pa Japonsko prehiteva Brazilija. Nemčija je, denimo, na tej lestvici osma.
Med največjimi onesnaževalkami na svetu so torej pri vrhu tudi najbolj razvite države sveta in tudi evropske države.
Matjaž Nemec (SD) na MMC: »Komisija, ki odhaja, je bila brez vizije, brez sposobnosti odzivanja na izzive (fiskalna kriza, migrantska kriza, Brexit), zato so se okrepile politike populizma in nacionalizma.«
RAZLAGA: Populistično je trditi, da je bila Junckerjeva komisija brez sposobnosti odzivanja na izzive. Enotno in odločno z Michelom Barnierjem v glavni vlogi je nastopila pri pogajanjih z Združenim kraljestvom o brexitu. Osredotočala se je na »velika« vprašanja, na pereče probleme. V primerjavi z Barrosovo komisijo (2009–2014) je zato evropo zasula z manj zakonodajnimi predlogi na leto. Hotela je imeti veliko vlogo pri velikih vprašanjih in majhno vlogo pri majhnih vprašanjih. Nesposobnost odzivanja na krize pa je večkrat pokazal Svet EU, torej voditelji držav članic. Ti se med drugim niso mogli zediniti o predlogu Evropske komisije glede skupne azilne politike ali obdavčenja gospodarskih subjektov in uvedbe enotnega digitalnega davka. Predsednik EK Juncker zato že dalj časa poziva, da bi morali voditelji na Svetu EU tam, kjer je to mogoče, odločitve sprejemati s kvalificirano večino in ne več s soglasjem.
Med njimi so tudi takšne, ki še niso bile objavljene v naši Drugi jutranji kroniki ali na MMC
Davorin Kopše (SDS + SLS): »Z vstopom v NATO smo se zavezali, da bomo prispevali 2 procenta za vojsko, za obrambo. In ZDA od nas ne zahtevajo nič več od tega.«
RAZLAGA: V pogajanjih pred vstopom se je Slovenija zavezala, da bo stremela k dvema odstotkoma BDP za obrambo, a glede tega ni podpisala nikakršnega dokumenta. Za ilustracijo, še leta 2010 je Slovenija za obrambne izdatke namenjala 1,6 odstotka BDP, danes je pri odstotku. Do leta 2014 na vrhu Nata v Walesu je bila tudi sicer to samo neformalna zaveza, h kateri so stremele članice, kar pomeni, da do Walesa tudi starejše članice tega cilja niso zapisale. Zaveza iz Walesa predvideva, da bodo do leta 2024 obrambne izdatke skušale približati dvema odstotkoma.
Gregor Perič (SMC): »Ne razumem tega, da je naš minister za obrambo odpoklical naše vojake iz Libije in Malija, ker ravno tam so težave …«
RAZLAGA: V Libiji Slovenska vojska nima svojih pripadnikov. V okviru mednarodnih operacij in misij pa jih ima med drugimi v Libanonu, kjer misija poteka pod pokroviteljstvom Združenih narodov, in v Maliju, kjer deluje misija Evropske unije. In ti dve misiji za zdaj ostajata, odločitev o njuni usodi pa je v rokah vlade, je v začetku tedna pojasnil premier Marjan Šarec; o tem, kakšno odločitev pričakovati, pa ni želel govoriti. Obrambni minister Karl Erjavec torej ni odpoklical vojske s teh dveh misij. So pa na zunanjem ministrstvu potrdili, da so z obrambnega resorja prejeli predlog o načrtovanem umiku. Odločitev o tem pa bo, če bo, kot rečeno, prepuščena vladi. Sicer pa so Erjavčevo potezo njegovi kritiki pospremili z oceno, da si s predlogom o umiku vojske z omenjenih misij skuša pred glasovanjem o interpelaciji zoper njega pridobiti naklonjenost Levice.
Gregor Perič (SMC): »Predvsem bi moralo okolje priti v samo središče samega razmišljanja same Evropske unije, tako finančne perspektive, proračunov … Evropska centralna banka bi ga morala imeti v ospredju, kadar presoja o tem, ali bo neko investicijo podprla ali ne.«
RAZLAGA: ECB, Evropska centralna banka, ne podpira naložb, jih ne kreditira, se o njih ne odloča. To delajo komercialne banke in Evropska investicijska banka, ECB pa je denarna oblast, ki primarno skrbi za cenovno stabilnost.
Davorin Kopše (SDS + SLS): »Onesnaženosti ne moremo zanikati, vendar pa moramo ob tem povedati, da so največji onesnaževalci – ne Evropa – pač pa nerazviti svet: Afrika, Indija, Kitajska; in njim je treba pomagati, da bodo zmanjšali vplive na okolje.«
RAZLAGA: Kitajska je res že nekaj let na vrhu lestvice največjih onesnaževalk na svetu po izpustih toplogrednih plinov, takoj za njo pa so Združene države Amerike. Tretja je Indija, četrta Rusija in peta Japonska; na šestem mestu Nemčija; prva afriška država na lestvici je na 14. mestu Južnoafriška republika. Med 20 največjimi onesnaževalkami je šest azijskih, pet evropskih in denimo po ena latinskoameriška in ena afriška država. Če štejemo Evropsko unijo kot celoto, pa ta poskoči na tretje mesto, torej takoj za Kitajsko in ZDA.
*Podatki izhajajo iz najnovejših raziskav Global Carbon Projecta, ki združuje mednarodne znanstvenike iz vsega sveta.
Kitajska je prva na lestvici držav z največjim okoljskim odtisom tudi po podatkih mreže Global Footprint network, ki izpustom prišteva tudi druge vplive na okolje, kot so ribarjenje, urbanizacija, degradacija zemlje, kmetijstvo in sečnja gozdov. Kitajski v skupnem vplivu na okolje tudi tu sledijo ZDA, Indija in Rusija, na petem mestu pa Japonsko prehiteva Brazilija. Nemčija je, denimo, na tej lestvici osma.
Med največjimi onesnaževalkami na svetu so torej pri vrhu tudi najbolj razvite države sveta in tudi evropske države.
Matjaž Nemec (SD) na MMC: »Komisija, ki odhaja, je bila brez vizije, brez sposobnosti odzivanja na izzive (fiskalna kriza, migrantska kriza, Brexit), zato so se okrepile politike populizma in nacionalizma.«
RAZLAGA: Populistično je trditi, da je bila Junckerjeva komisija brez sposobnosti odzivanja na izzive. Enotno in odločno z Michelom Barnierjem v glavni vlogi je nastopila pri pogajanjih z Združenim kraljestvom o brexitu. Osredotočala se je na »velika« vprašanja, na pereče probleme. V primerjavi z Barrosovo komisijo (2009–2014) je zato evropo zasula z manj zakonodajnimi predlogi na leto. Hotela je imeti veliko vlogo pri velikih vprašanjih in majhno vlogo pri majhnih vprašanjih. Nesposobnost odzivanja na krize pa je večkrat pokazal Svet EU, torej voditelji držav članic. Ti se med drugim niso mogli zediniti o predlogu Evropske komisije glede skupne azilne politike ali obdavčenja gospodarskih subjektov in uvedbe enotnega digitalnega davka. Predsednik EK Juncker zato že dalj časa poziva, da bi morali voditelji na Svetu EU tam, kjer je to mogoče, odločitve sprejemati s kvalificirano večino in ne več s soglasjem.
Tudi v tem tednu je bilo v soočenjih izrečenih precej izjav, poudarjamo tiste, ki ne držijo
V tretjem tednu volilne kampanje smo v soočenjih na RTV gostili predsednike in predstavnike zunajparlamentarnih strank, ki se potegujejo za vstop v parlament.
Zmago Jelinčič, Slovenska nacionalna stranka: "Ti migranti dobivajo toliko denarja na roke, kot so tri plače povprečnega slovenskega delavca." (Televizija Slovenija, 24. 5. 2018)
Če bi izjava držala, bi prosilec za azil na roke dobil vsaj 3249 evrov (trikrat neto plača 1083 evrov), v resnici pa dobi na mesec 18 evrov žepnine. Begunec lahko, če ne biva v integracijski hiši, dobi mesečno denar za najemnino v višini 297,93 evra.
Andrej Šiško: "Mi jih več plačamo v proračun Evropske unije, kot smo jih počrpali. Torej ta sredstva sploh niso evropska, to so naša, slovenska sredstva. Zdaj pa povsod visijo table z napisom: zgrajeno s sredstvi Evropske unije. To je laž in prevara." (Radio Slovenija, 23. 5. 2018)
Tako kohezijska kot vsa druga evropska sredstva, ki jih Slovenija počrpa iz EU, vsako leto presegajo znesek, ki ga Slovenija vplača v Evropsko unijo. Tudi od januarja do aprila letos je državni proračun iz EU dobil skoraj 103 milijone evrov več, kot je prispeval v EU-proračun. Neto pozicija slovenskega do EU-proračuna je lani znašala 506 milijonov evrov, leta 2016 589 milijonov, leta 2015 (zaradi pospešenega črpanja kohezijskih sredstev) celo 683 milijonov. Slovenija poleg kohezijskih prejema še sredstva iz drugih evropskih skladov, med drugim za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike.
Bojan Požar, Lista novinarja Bojana Požarja: "Treba je pač povedati, da je ta dobiček Nove Ljubljanske banke strukturiran zelo čudno. 70 odstotkov tega dobička so bilance podružnic v državah bivše Jugoslavije." (Televizija Slovenija, 24. 5. 2018)
Ne drži. K lanskemu rekordnemu čistemu dobičku Skupine NLB, ki je znašal 225 milijonov evrov, so bančne podružnice na Balkanu (zlasti makedonska) prispevale 40 odstotkov, to je približno 95 milijonov. Leta 2016 so podružnice poskrbele za 52,4 odstotka dobička. Je pa res, da bo poslovanje podružnic vse bolj pomembno.
Gregor Kos: "To, da se predvsem v slučaju Nove Ljubljanske banke čaka, da bo prišlo leto 2019, ko bodo tiste sile, ki so zadaj, se odločile za prodajo, ker bo po desetih letih zastaralo tisto, kar se je dogajalo leta 2009, je seveda nesprejemljivo." (Radio Slovenija, 23. 5. 2018)
Res je, za večino bančnega kriminala je zagrožena zaporna kazen nad enim letom in zato kazenski pregon zastara po desetih letih od izvršitve dejanja. Vlada Janeza Janše je 2012 sprejela Zakon o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank, ki je v 33. členu podaljšal zastaralne roke za pregon bančnega kriminala za štirikrat. Retroaktivno sicer ne učinkuje. Pa tudi sicer je bil ta člen prezrt ali neuporabljen v sodni praksi. Konec maja 2017 je bila nato sprejeta avtentična razlaga tretjega odstavka 33. člena ZUKSB, po kateri štirikratnik splošnih zastaralnih rokov velja le za nezastarane odškodninske terjatve.
Alojz Kovšca, Gospodarsko aktivna stranka: "Recimo hidrocentrala Brežice je potrebovala 11 let za pridobitev okoljskih soglasij." (Radio Slovenija, 23. 5. 2018)
Agencija za okolje in prostor je od prejete vloge za HE Brežice do izdaje okoljevarstvenega soglasja potrebovala natanko eno leto, med februarjem 2013 in februarjem 2014. Od pobude za hidroelektrarno Brežice do danes pa je minilo dobrih 11 let, vendar ne zaradi okoljskih soglasij.
In še: Predsednik Gospodarsko aktivne stranke Alojz Kovšca se je na vprašanje voditeljice radijskega soočenja Nataše Mulec o tem, zakaj zagovarja ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, odzval:
Kovšca: "No, jaz imam pred sabo program Gospodarsko aktivne stranke in res ne vem, kje ste to prebrali."
Mulec: "To sem prebrala, prisežem. Tukaj imam …"
Kovšca: "Jaz pa prisežem, da tega v programu ni."
Kovšca je zatajil, da je stranka GAS dober teden pred radijskim soočenjem spremenila program. Starega programa, ki je bil še 3. maja dostopen tudi na MMC-ju, ni več mogoče dobiti na spletu. Novi program ne omenja več dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
