Zdaj ne moremo več zanikati dejstva, da nam onesnažen zrak skrajša življenje. Vendar na kakšen način? Kaj je za ljudi bolj škodljivo: izpušni plini, kurjenje drv, ali kajenje? V Ultrazvoku odgovarja fizik dr. Griša Močnik.
Sogovornik tokratne oddaje je s sodelavci in sodelavkami Centra za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici v sodelovanju s kolegicami in kolegi iz tujine dokazal, da se škoda v pljučih, ki jo povzročijo trdni delci v vdihanem zraku, razlikuje glede na vir onesnaževanja. Izmerili so, kakšen je tako imenovani oksidativni potencial trdnih delcev PM10 in PM2,5. Z njim lahko prikažemo vpliv trdih delcev na zdravje ljudi. Rezultate odmevne študije so pred tednom dni (22. 10. 2025) objavili v znanstveni reviji Nature, prof. dr. Griša Močnik pa jo bo predstavil v oddaji Ultrazvok.
Mednarodne analize in primerjave sicer kažejo, da je zrak v Sloveniji med bolj onesnaženimi v Evropi. Zelo negativno izstopa zlasti Ljubljana. Deskle v občini Kanal ob Soči, Sarajevo, Chamonix v Franciji pa so trije kraji od triinštiridesetih, ki po najslabši kakovosti zraka izstopajo v prelomni študiji.
Originalni članek v reviji Nature TUKAJ
Zdaj ne moremo več zanikati dejstva, da nam onesnažen zrak skrajša življenje. Vendar na kakšen način? Kaj je za ljudi bolj škodljivo: izpušni plini, kurjenje drv, ali kajenje? V Ultrazvoku odgovarja fizik dr. Griša Močnik.
Sogovornik tokratne oddaje je s sodelavci in sodelavkami Centra za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici v sodelovanju s kolegicami in kolegi iz tujine dokazal, da se škoda v pljučih, ki jo povzročijo trdni delci v vdihanem zraku, razlikuje glede na vir onesnaževanja. Izmerili so, kakšen je tako imenovani oksidativni potencial trdnih delcev PM10 in PM2,5. Z njim lahko prikažemo vpliv trdih delcev na zdravje ljudi. Rezultate odmevne študije so pred tednom dni (22. 10. 2025) objavili v znanstveni reviji Nature, prof. dr. Griša Močnik pa jo bo predstavil v oddaji Ultrazvok.
Mednarodne analize in primerjave sicer kažejo, da je zrak v Sloveniji med bolj onesnaženimi v Evropi. Zelo negativno izstopa zlasti Ljubljana. Deskle v občini Kanal ob Soči, Sarajevo, Chamonix v Franciji pa so trije kraji od triinštiridesetih, ki po najslabši kakovosti zraka izstopajo v prelomni študiji.
Originalni članek v reviji Nature TUKAJ
Zdaj ne moremo več zanikati dejstva, da nam onesnažen zrak skrajša življenje. Vendar na kakšen način? Kaj je za ljudi bolj škodljivo: izpušni plini, kurjenje drv, ali kajenje? V Ultrazvoku odgovarja fizik dr. Griša Močnik.
Sogovornik tokratne oddaje je s sodelavci in sodelavkami Centra za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici v sodelovanju s kolegicami in kolegi iz tujine dokazal, da se škoda v pljučih, ki jo povzročijo trdni delci v vdihanem zraku, razlikuje glede na vir onesnaževanja. Izmerili so, kakšen je tako imenovani oksidativni potencial trdnih delcev PM10 in PM2,5. Z njim lahko prikažemo vpliv trdih delcev na zdravje ljudi. Rezultate odmevne študije so pred tednom dni (22. 10. 2025) objavili v znanstveni reviji Nature, prof. dr. Griša Močnik pa jo bo predstavil v oddaji Ultrazvok.
Mednarodne analize in primerjave sicer kažejo, da je zrak v Sloveniji med bolj onesnaženimi v Evropi. Zelo negativno izstopa zlasti Ljubljana. Deskle v občini Kanal ob Soči, Sarajevo, Chamonix v Franciji pa so trije kraji od triinštiridesetih, ki po najslabši kakovosti zraka izstopajo v prelomni študiji.
Originalni članek v reviji Nature TUKAJ
Zdravniki in raziskovalci danes bolj kot pred petimi leti poznajo posledice okužbe, ki pri mnogih vodijo v tako imenovani dolgi covid. Dr. Špela Šalamon je s kolegicami in kolegi pregledala škodo, ki jo covid pusti na človekovem imunskem sistemu: od imunske disfunkcije in ranljivosti za oportunistične okužbe, do pospešenega staranja in nevrokognitivnih motenj. Podatki razkrivajo podobnosti z AIDS-om. Ali je Covid-19 torej »AIDS, ki se prenaša po zraku«, kot je zapisala skupina strokovnjakov? Ali gre v največji meri za provokativno poenostavljanje, novo znanost ali nekaj vmes? Odgovor v Ultrazvoku.
Originalni članek TUKAJ
Podatki kažejo, da je po petih letih pandemije covida neslavno prvo mesto med najbolj pogostimi in smrtonosnimi okužbami ponovno prevzela tuberkuloza. Strokovnjaki ocenjujejo, da za boleznijo, ki jo povzročajo bacili tuberkuloze, vsako leto zboli približno 10 milijonov ljudi, umre pa milijon in pol. Kam se po številu primerov tuberkuloze uvršča Slovenija? Zakaj v naši državi cepljenje ni več obvezno? Kako je v zadnjih petih letih napredovalo zdravljenje? V Ultrazvoku odgovarja prim. Petra Svetina, vodja Registra tuberkuloze Republike Slovenije s Klinike Golnik. Foto: NIAID, cc
Register tuberkuloze TUKAJ
V zadnjem desetletju je pri zdravljenju revmatoidnega artritisa prišlo do velikega napredka. »Ko sem kot mlad zdravnik in doktorski študent videl pacientko z revmatoidnim artritisom, sem vedel, da že čez leto ali dve ne bo več zmogla svoje službe, da ne hoditi po nakupih, ne po stopnicah. Tudi za svoje otroke ne bo mogla skrbeti. Takrat še ni bilo na voljo učinkovitih načinov zdravljenja! Danes pa je drugače. Večina bolnic in bolnikov z revmatoidnim artritisom lahko normalno opravlja svoje delo, se ukvarja s športom – celo morajo se ukvarjati s športom, ki je zelo koristen pri revmi,« pravi nemški revmatolog prof. dr. Gerd-Rüdiger Burmester. Strokovnjak s Klinike Charite v Berlinu je velik poznavalec revmatoidnega artritisa. O kakovosti njegovega kliničnega in raziskovalnega dela priča podatek, da gre za enega največkrat citiranih evropskih in svetovnih znanstvenikov.
Revmatoidni artritis je kronična avtoimunska vnetna bolezen, ki se pojavi pri približno enem odstotku ljudi. Podrobneje o sodobnem zdravljenju tega revmatičnega obolenja v oddaji.
Izraz avtizem je leta 1943 prvi uporabil ameriški psihiater Leo Kanner. Prvi specialist otroške in mladostniške psihiatrije na svetu je s tem terminom v članku z naslovom »Autistic Disturbances of Affective Contact« opisal 11 otrok, pri katerih je ugotovil več podobnih simptomov, značilnih za avtizem. Tudi danes si o avtizmu zastavljamo številna vprašanja. Na nekatera v Ultrazvoku odgovori dr. Lara Leben Novak, specialistka otroške in mladostniške psihiatrije s Pediatrične klinike v Ljubljani.
Science Mama's Forum o avtizmu in paracetamolu TUKAJ
Nacionalni program MIRA o avtizmu TUKAJ
Zveza za avtizem Slovenije TUKAJ
Kako bi lahko obvladali ali celo pozdravili sladkorno bolezen? S tem vprašanjem se ukvarjajo številni strokovnjaki in znanstveniki po svetu. Med njimi je tudi prof. dr. Andraž Stožer z Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete v Mariboru. Zdravnik, predavatelj in raziskovalec optimistično pravi, da je sladkorna bolezen obvladljiva ali celo ozdravljiva. Z raziskovalno skupino, ki jo vodi, se pridružuje tistim strokovnjakom, ki želijo diabetes ustaviti že v trebušni slinavki. Kako dr. Stožer vidi razvoj zdravil za sladkorno bolezen; od inzulina do učinkovitega in popularnega semaglutida? Odgovor v Ultrazvoku.
V Sloveniji je zelo debelih že 400.000 prebivalcev TUKAJ
Kako je zdravilo za sladkorno povzročilo revolucijo pri zdravljenju debelosti TUKAJ
Omejeno postenje TUKAJ
Zdravo človeško srce se v mirovanju skrči od 60 do 100-krat na minuto. Med atrijsko fibrilacijo – to najpogostejšo obliko hitrega in nerednega srčnega ritma – pa v minuti naštejemo tudi do 180 utripov. Obdobje ali »napad« hitrega utripanja srca lahko traja uro ali več. Pri nekaterih ljudeh se srce ne umiri niti po tednu dni, pogosto pa motnja kar vztraja in vztraja.
Atrijsko fibrilacijo lahko zdravimo z zdravili, v zadnjem obdobju tudi s tako imenovano katetrsko ablacijo in zdaj s katetrsko ablacijo z elektroporacijo. Gre za prebojno metodo na področju zdravljenja motenj srčnega ritma, predvsem atrijske fibrilacije, so zapisali v UKC Ljubljana. Metoda katetrske ablacije z elektroporacijo je za pacienta varnejša, poseg pa hitrejši. Več v Ultrazvoku s specialistom za bolezni srca in ožilja dr. Matevžem Janom, vodjo programa elektrofiziologije srca na Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinike naše največje bolnišnice.
Holesterol je na slabem glasu, da zakrivi številne prezgodnje smrti. Ameriški raziskovalci pa so objavili študijo, v kateri pišejo o tako imenovanem »holesterolnem paradoksu«. Njihove številke so namreč pokazale, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo. Ali in kaj je na tem, smo preverili za Ultrazvok. Iztok Konc je govoril s prof. dr. Borutom Jugom, ki v naši največji bolnišnici (UKC Ljubljana) vodi Klinični oddelek za žilne bolezni. Njegovo področje je preventivna kardiologija – to pomeni, da se ukvarja se s preprečevanjem srčno-žilnih bolezni in z rehabilitacijo bolnikov.
Alergije na arašide so pogoste – med alergijami na hrano so na tretjem mestu; takoj za mlekom in jajci – lahko so tudi zelo hude. Povzročijo namreč anafilaksijo. To je najtežja in najbolj nevarna alergijska reakcija, ki se lahko konča tudi s smrtjo. Alergija na arašide se razlikuje od alergij na lešnike, mandlje, orehe, indijske in brazilske oreščke, pistacije, makadamije. Arašidi namreč sploh niso oreščki! Zakaj je to pomembno? Za podrobnejšo razlago o tem smo prosili specialistko za alergije in bolezni pljuč asist. dr. Niko Lalek s Klinike na Golniku. Foto: Ivar Leidus, cc
Zelo poenostavljeno in zelo na kratko: Raziskovalci so odkrili gen, ki spodbuja ali zavira porabo energije v skeletnih mišicah. Na genu – mimogrede; nahaja se na petnajstem kromosomu – je namreč zapis za encim, ki vpliva na delovanje celičnih mitohondrijev. Prav ti pa proizvajajo energijo, ki jo celica potrebuje. Odkritje raziskovalne skupine je pomembno, ker bo prav mogoče v prihodnje pripomoglo k razvoju zdravila proti debelosti. Z njim bomo shujšali s pomočjo mišic; in to tudi v mirovanju, brez gibanja ali kakršnega koli drugega napora. Ugibam!? In kaj na to pravi zdravnik, predavatelj in raziskovalec doc. dr. Nejc Umek z Inštituta za anatomijo Medicinske fakultete v Ljubljani? Dr. Umek je pomemben člen mednarodne raziskovalne skupine, ki je odkrila že omenjeni gen.
Stres in vnetja povzročijo razgradnjo mišic TUKAJ
V Sloveniji je debelih že 400.000 prebivalcev TUKAJ
Kako je zdravilo za sladkorno povzročilo revolucijo PRI zdravljenju debelosti TUKAJ
Pomembno je, da telesu dnevno zagotovimo optimalen vnos hranil in energije, poudarja raziskovalka in magistrica dietetike Tanja Črešnovar. »To je osnova!« Vendar se v sodobni družbi – kjer je pogosta neuravnotežena prehrana, kjer obroki niso enakomerno razporejeni, kjer se ljudje poslužujemo različnih diet in prehranjevalnih vzorcev – hitro poruši delovanje naše notranje biološke ure oziroma tako imenovanega telesnega cirkadianega ritma.
Raziskovalna skupina, v kateri je sodelovala asist. Tanja Črešnovar s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem, je ugotovila, da v skladu z notranjo biološko uro, deluje tudi presnova. Prehranjevanje, ki je usklajeno s to našo uro, je torej bolj učinkovito. Zanimalo jih je, ali je bolje, da se v okviru osmih ur dnevno prehranjujemo od 8h zjutraj do 16h popoldan, ali od 12h do 20h zvečer; preostalih 16 ur pa uživamo zgolj vodo in nesladkan čaj. Vprašali so se, na kakšen način se izgubi več telesne teže in izboljša nekatere ključne zdravstvene kazalnike? O izsledkih študije, ki so jo objavili v znanstveni reviji Clinical Nutrition v Ultrazvoku.
Ključne besede: postenje, časovno omejeno postenje, intermittent fasting, maščobna masa, diastolični krvni tlak, glukoza v krvi, hormon apetita leptin
Članek v Clinical Nutrition TUKAJ
Vprašanja in odgovori o intermitentnem postenju TUKAJ
Univerza v Ljubljani je letošnjega junija že tretjič podelila nagrado dr. Ane Mayer Kansky* za najbolj odmevno doktorsko delo. Za področje medicine jo je tokrat prejel dr. Matej Perovnik. Zdravnik z Nevrološke klinike v Ljubljani preučuje, kako bi s slikanjem možganov in možganskih omrežij lahko hitreje prepoznali upad kognitivnih funkcij in začetek demence. V doktoratu dr. Perovnika se velikokrat pojavi kratica FDG PET/CT. Kaj ta kratica pomeni? In še več o odkritjih raziskovalne skupine v tokratnem Ultrazvoku.
*Dr. Ana Mayer Kansky je leta 1920 postala prva doktorica znanosti na katerikoli od slovenskih univerz. S tem je prehitela tudi vse moške kolege. Še več; dr. Kansky je bila dvainsedemdeseta ženska na svetu, ki je prejela naziv doktorica znanosti.
Doktorsko delo TUKAJ
Objava v ediciji revije Nature TUKAJ
Študije kažejo na pomembne razlike v delovanju imunskega sistema pri moških in ženskah. »Znano je, da ženske bolje prenesejo različne okužbe, kar se je potrdilo tudi med epidemijo novega koronavirusa – takrat je več moških zbolelo za težjo obliko covida, večkrat so potrebovali zdravljenje na intenzivnem oddelku, več moških je zaradi covida umrlo. V primeru avtoimunskih bolezni so razlike med moškimi ženskami še večje; vendar v škodo žensk. Ko gre za avtoimunske bolezni, so namreč te pri ženskah kar štirikrat pogostejše. Lupus na primer je pri ženskah celo 10-krat pogostejši kot pri moških,« pojasnjuje sogovornik tokratnega Ultrazvoka z Univerze v Uppsali prof. dr. Nils Landegren.
Dr. Landegren s kolegicami in kolegi preučuje, zakaj se ženske soočajo z večjim tveganjem za avtoimunske bolezni kot moški. Pri tem so zelo uspešni; pohvalijo se lahko z odmevno objavo v znanstveni reviji Nature. Ugotovili so, da ima na različen odgovor imunskega sistema velik vpliv hormon testosteron. Podrobneje v Ultrazvoku, v katerem bo njihove izsledke osvetlila še prof. dr. Iva Hafner Bratkovič z ljubljanskega Kemijskega inštituta. Slovensko imunologinjo, predavateljico in raziskovalko študije švedskih kolegov navdušujejo.
Originalna študija v reviji Nature TUKAJ
»Novi koronavirus napade stene malih žilic – kapilar. Prav pred kratkim je izšla raziskava s slikami kapilar na bazi nohta zdravega človeka, neokuženega z novim koronavirusom, okuženega brez simptomov in bolnika z dolgim covidom. Pri okuženih vidimo, da so kapilare poškodovane, da jih je manj, nekatere so zamašene z mikro strdki, druge so razširjene in večkrat zakrvavijo. Poškodbe so na mikroskopskem nivoju, ki jih s klasičnimi medicinskimi napravami velikokrat ne odkrijemo,« razlaga zdravnica Špela Šalamon.
Doktorica znanosti, ki v Deželni bolnišnici LKH Leoben na avstrijskem Štajerskem dela kot specialistka nuklearne medicine, aktivno sodeluje v neodvisni skupnosti strokovnjakov in aktivistov z imenom World Health Network. Skupina si prizadeva za zaščito zdravja in zmanjšanje škode zaradi pandemije covida.
Intelekta: Prekletstvo dolgega covida TUKAJ
Daljši pogovor z dr. Šalamon TUKAJ
Med najpomembnejše stebre človekovega zdravja uvrščamo imunski sistem organizma. Pri mnogih vrstah, tudi pri človeku, lahko imunski sistem razdelimo na dve podzvrsti, in sicer na prirojen in pridobljen imunski sistem. Prirojen imunski sistem deluje kot čuvaj ravnovesja v telesu. Eden od teh »čuvajev« je beljakovina z imenom NLRP3, ki sta jo preučevali mlada raziskovalka Elvira Boršić in njena mentorica imunologinja dr. Iva Hafner Bratkovič s Kemijskega inštituta v Ljubljani.
Sogovornici tokratnega Ultrazvoka sta v sodelovanju s kolegicami in kolegi v uspešni in odmevni študiji pokazali, kako lahko NLRP 3 prepreči vnetni odziv na tujek v telesu. In ker je NLRP 3 vključen v številne bolezni, odpira razumevanje njegovega delovanja nove možnosti za razvoj terapij, ki bi lahko v prihodnje pripomogle k bolj učinkovitemu zdravljenju ali celo preprečevanju številnih bolezni. Foto: KI
Avtorji študije, objavljene v reviji Nature Communications, so Elvira Boršić, Taja Železnik Ramuta, Sara Orehek, Mateja Erdani Kreft, Matthias Geyer, Roman Jerala in Iva Hafner Bratkovič. Več TUKAJ
Fizioterapevtka Nataša Vatovec in nevrolog doc. dr. Bojan Rojc sta del zdravstvenega tima, ki na nevrološkem oddelku Splošne bolnišnice v Izoli skrbi za rehabilitacijo bolnic in bolnikov po preboleli možganski kapi. Sogovornika sta v tokratnem Ultrazvoku predstavila tako imenovano aktivno sobo, ki omogoča, da v Izoli v procese okrevanja lahko vključujejo nove tehnologije; na primer očala za navidezno resničnost, prilagojene računalniške igrice. Rehabilitacijo in vadbo pa spremlja umetna inteligenca. Prva evalvacija je pokazala številne prednosti in dobre rezultate. O tem, katere, pa v oddaji.
Naprave in sodobno tehnologijo so v Izoli pridobili v okviru programa Interreg Italija-Slovenija v sklopu projekta X-BRAIN.net. Ta je vreden približno 750.000 evrov; od tega je 600.000 evrov prispevek Evropske unije.
Ortopedski kirurg doc. dr. Matevž Topolovec iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra pravi, da ima bolj ali manj hudo skoliozo približno 3 odstotke populacije. Zdravljenje obsega prilagojene fizioterapevtske vaje in uporabo steznika, v nekaterih primerih pa tudi operacijo. Kirurški poseg je zahteven in traja več ur; običajno ves dan. Več pa v Ultrazvoku.
O operaciji gležnja v Valdoltri TUKAJ
Foto: Ortopedska bolnišnica valdoltra/ Matevž Topolovec
Strokovnjaki opozarjajo, da ima prekomerno izpostavljanje ultravijoličnemu sevanju škodljive učinke na kožo, da oslabi imunski sistem in poškoduje oči. Slednje so v središču tokratnega Ultrazvoka. Kako naj poleti zaščitimo svoj vid in oči, svetuje specialistka za bolezni oči dr. Alenka Lavrič Groznik z Očesne klinike UKC v Ljubljani. Oftalmologinja opozarja, da za vsak očesni melanom ne smemo kriviti le ultravijoličnih žarkov.
Nasveti dermatologinje o zaščiti pred sončnimi žarki TUKAJ
