Zdaj ne moremo več zanikati dejstva, da nam onesnažen zrak skrajša življenje. Vendar na kakšen način? Kaj je za ljudi bolj škodljivo: izpušni plini, kurjenje drv, ali kajenje? V Ultrazvoku odgovarja fizik dr. Griša Močnik.
Sogovornik tokratne oddaje je s sodelavci in sodelavkami Centra za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici v sodelovanju s kolegicami in kolegi iz tujine dokazal, da se škoda v pljučih, ki jo povzročijo trdni delci v vdihanem zraku, razlikuje glede na vir onesnaževanja. Izmerili so, kakšen je tako imenovani oksidativni potencial trdnih delcev PM10 in PM2,5. Z njim lahko prikažemo vpliv trdih delcev na zdravje ljudi. Rezultate odmevne študije so pred tednom dni (22. 10. 2025) objavili v znanstveni reviji Nature, prof. dr. Griša Močnik pa jo bo predstavil v oddaji Ultrazvok.
Mednarodne analize in primerjave sicer kažejo, da je zrak v Sloveniji med bolj onesnaženimi v Evropi. Zelo negativno izstopa zlasti Ljubljana. Deskle v občini Kanal ob Soči, Sarajevo, Chamonix v Franciji pa so trije kraji od triinštiridesetih, ki po najslabši kakovosti zraka izstopajo v prelomni študiji.
Originalni članek v reviji Nature TUKAJ
Zdaj ne moremo več zanikati dejstva, da nam onesnažen zrak skrajša življenje. Vendar na kakšen način? Kaj je za ljudi bolj škodljivo: izpušni plini, kurjenje drv, ali kajenje? V Ultrazvoku odgovarja fizik dr. Griša Močnik.
Sogovornik tokratne oddaje je s sodelavci in sodelavkami Centra za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici v sodelovanju s kolegicami in kolegi iz tujine dokazal, da se škoda v pljučih, ki jo povzročijo trdni delci v vdihanem zraku, razlikuje glede na vir onesnaževanja. Izmerili so, kakšen je tako imenovani oksidativni potencial trdnih delcev PM10 in PM2,5. Z njim lahko prikažemo vpliv trdih delcev na zdravje ljudi. Rezultate odmevne študije so pred tednom dni (22. 10. 2025) objavili v znanstveni reviji Nature, prof. dr. Griša Močnik pa jo bo predstavil v oddaji Ultrazvok.
Mednarodne analize in primerjave sicer kažejo, da je zrak v Sloveniji med bolj onesnaženimi v Evropi. Zelo negativno izstopa zlasti Ljubljana. Deskle v občini Kanal ob Soči, Sarajevo, Chamonix v Franciji pa so trije kraji od triinštiridesetih, ki po najslabši kakovosti zraka izstopajo v prelomni študiji.
Originalni članek v reviji Nature TUKAJ
Med najpomembnejše stebre človekovega zdravja uvrščamo imunski sistem organizma. Pri mnogih vrstah, tudi pri človeku, lahko imunski sistem razdelimo na dve podzvrsti, in sicer na prirojen in pridobljen imunski sistem. Prirojen imunski sistem deluje kot čuvaj ravnovesja v telesu. Eden od teh »čuvajev« je beljakovina z imenom NLRP3, ki sta jo preučevali mlada raziskovalka Elvira Boršić in njena mentorica imunologinja dr. Iva Hafner Bratkovič s Kemijskega inštituta v Ljubljani.
Sogovornici tokratnega Ultrazvoka sta v sodelovanju s kolegicami in kolegi v uspešni in odmevni študiji pokazali, kako lahko NLRP 3 prepreči vnetni odziv na tujek v telesu. In ker je NLRP 3 vključen v številne bolezni, odpira razumevanje njegovega delovanja nove možnosti za razvoj terapij, ki bi lahko v prihodnje pripomogle k bolj učinkovitemu zdravljenju ali celo preprečevanju številnih bolezni. Foto: KI
Avtorji študije, objavljene v reviji Nature Communications, so Elvira Boršić, Taja Železnik Ramuta, Sara Orehek, Mateja Erdani Kreft, Matthias Geyer, Roman Jerala in Iva Hafner Bratkovič. Več TUKAJ
