V Evropski uniji je trenutno priznanih 29 nacionalnih znakovnih jezikov. Uporabljajo jih gluhi in naglušni, pa tudi slišeči, ki se želijo sporazumevati z družino ali prijatelji. Organizacija združenih narodov je 23. september razglasila za mednarodni dan znakovnih jezikov, ki opozarja na tovrstno jezikovno in kulturno raznolikost. V tokratnem prispevku bomo govorili o znakovnih jezikih v Evropski uniji in o tem, kako jih Evropski parlament ohranja in spodbuja.

Evropska unija je posodobila pravila o vozniških dovoljenjih, s čimer želi izboljšati varnost v cestnem prometu in posodobiti mobilnost. Med glavnimi novostmi so digitalna vozniška dovoljenja, ki bodo veljavna v vseh državah članicah, strožji pogoji za nove voznike in usklajeni zdravstveni pregledi. Prepovedi vožnje se bodo zdaj izvrševale tudi čezmejno. Tako bodo hudi prekrški kaznovani po vsej Evropski uniji. Spremembe podpirajo pristop „Vizija nič“, v skladu s katerim naj bi do leta 2050 v cestnem prometu popolnoma odpravili nesreče s smrtnim izidom in hudimi poškodbami.

Po podatkih Evropske agencije za okolje je pomanjkanje vode leta 2022 prizadelo 34 % prebivalcev Evropske unije in 40 % njenega ozemlja.

Pomanjkanje vode še zlasti vpliva na južnoevropske države, kot so Ciper, Grčija, Italija, Malta, Portugalska in Španija, vendar se širi proti severu in zdaj vpliva tudi na območja, kjer v preteklosti vode ni primanjkovalo. V Evropi je tako imenovani vodni stres že resna težava, zaradi podnebnih sprememb pa naj bi bilo v prihodnosti še huje. Evropska unija zato išče skupno rešitev za te izzive.

Kljub vse večji ozaveščenosti in prizadevanjem velike količine plastičnih odpadkov v Evropski uniji še vedno ne recikliramo. V zadnjih letih je Evropska unija na področju krožnega gospodarstva za plastiko sicer napredovala, a pot do prihodnosti brez plastike je še dolga. Za to si moramo prizadevati vsi.

Mercosur je regionalno zavezništvo držav Latinske Amerike in eden glavnih trgovinskih partnerjev Evropske unije. Kljub nekaterim pomislekom si Unija prizadeva z njim vzpostaviti tesnejše vezi.

Pariški sporazum je pravno zavezujoča mednarodna pogodba, sprejeta leta 2015 na 21. konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah.

Namen sporazuma je, da se v primerjavi z ravnmi iz predindustrijske dobe povprečna temperatura ne bi dvignila za več kot 1,5 °C oziroma da bi bil dvig čim nižji od 2 °C.

Podpisale so ga skoraj vse države sveta, ki so se zavezale k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Unija je sporazum ratificirala leta 2016, odtlej pa je v središču njene podnebne politike.

Evropska komisija je januarja 2025 predstavila kompas za konkurenčnost. Gre za prvo večjo pobudo Komisije v času drugega mandata predsednice Ursule von der Leyen. Kompas zagotavlja jasen strateški okvir za opredelitev dela Komisije in določa pot, ki bo Evropo pripeljala do podnebne nevtralnosti in vodilnega položaja na področju oblikovanja, proizvodnje in trženja tehnologij prihodnosti.

Šport je koristen za zdravje in povezuje ljudi iz vseh družbenih okolij. Prisluhnite, kako Evropska unija spodbuja šport in si prizadeva, da bi bil dostopen vsem.

Za varstvo evropskih gozdov pa niso odgovorne le države članice. Gre za skupno nalogo na ravni Evropske unije. Evropski parlament je v središču teh prizadevanj in se močno zavzema za ohranjanje primarnih in staroraslih gozdov.

Finančna sredstva dodeljuje različnim področjem. Med njimi so denimo financiranje manj razvitih regij, subvencije in razvoj podeželja, humanitarna pomoč ter naložbe v zeleni in digitalni prehod ter v evropsko zunanjo politiko.