Kitajska je že nekaj časa vse bolj pomemben igralec na svetovnem zemljevidu, česar se vse bolj zavedajo tudi slovenski politiki in gospodarstveniki. Zato ne čudi, da se tja iz Slovenije odpravljajo številne delegacije, trenutno je tako na uradnem obisku na Kitajskem delegacija Državnega sveta Republike Slovenije, z njo pa tudi močna gospodarska delegacija. Poklicali smo v Šanghaj, tretjo postojanko na tej poti, in govorili z dr. Žigo Vavpotičem, predsednikom Slovensko-kitajskega poslovnega sveta pri Gospodarski zbornici Slovenije. Foto: BOBO

Fundacija CTNNB1 je po petih letih raziskav prejela uradno odobritev državne agencije za zdravila in medicinske pripomočke za začetek klinične študije, namenjene razvoju prve genske terapije za sindrom CTNNB1. V študijo bo predvidoma vključenih 12 otrok, vsaj deset iz tujine, izvedli pa jo bodo v UKC Ljubljana. Fundacija je edina neprofitna organizacija v Evropi, ki ji je uspelo brez farmacevtskega partnerja samostojno izpeljati celoten razvoj genskega zdravila za novo bolezen, od zasnove in laboratorijskega razvoja, prek testiranja na živalskih modelih, priprave regulatorne dokumentacije in proizvodnje, do zagotavljanja kakovosti ter pridobitve dovoljenja za klinično uporabo. Z dr. Špelo Miroševič, ustanoviteljico fundacije, se je pogovarjala Cirila Štuber.

Družbena klima se je od tragične smrti v Novem mestu zelo spremenila, dober teden po dogodku opaža bivši vojak, komik in voznik tovornjaka romskega porekla Andrej Bajić Šarkezi. Ko gre v trgovino, ga gledajo postrani, počuti se nezaželen, tako izkušnjo pa imajo po dogodku tudi nekateri njegovi povsem socializirani romski prijatelji iz Novega mesta. Žalosti ga, da se krivda prenaša na celotno romsko skupnost, ki v očeh večinskega prebivalstva izgublja še tisto malo pozitivnosti, ki bi jo lahko imela. Delovni dan z Romom Andrejem Bajičem Šarkezijem je preživel Luka Pogačnik.

Snovalci slovenskega sistema dolgotrajne oskrbe so se zgledovali po nemškem sistemu. V Nemčiji morajo zdravstveni zavarovanci že 30 let plačevati tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo. Prispevna stopnja je odvisna od števila potomcev. Najvišjo plačujejo starejši zaposleni brez potomcev: 4,2 odstotka, delodajalec primakne 1,8 odstotne točke. Hrvaški državljani ne plačujejo posebnega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Predsednica Matice upokojencev Hrvaške Višnja Fortuna poudarja, da takšne rešitve, kot je v Sloveniji in Nemčiji, Hrvati ne bi nikoli sprejeli. Italijani prav tako ne plačujejo posebnega prispevka za dolgotrajno oskrbo; domov za starejše v javni lasti, kot jih poznamo v Sloveniji, v Italiji ni; zasebne domove za starejše gradijo zasebni skladi in podjetja. Avstrija ne pozna univerzalnega obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo, lahko pa ljudje sklenejo zasebno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo kot dopolnilo.

Ob nedavnem dnevu reformacije smo poudarjali, da slovenska država temelji na kulturni emancipaciji, na slovenskem jeziku, katerega pot uveljavljanja je bila močno vijugasta in tudi v določenih zgodovinskih obdobjih precej vprašljiva. Kaj utemeljuje narod, državo, samostojnost? Kaj je tisto, kar v tujini deluje razpoznavno za nas? Ministrica za kulturo Asta Vrečko si želi, da bi ob uspehih umetnikov čutili isti ponos kot ob športnih dosežkih. Kakšna pa so mnenja poslušalcev?

Nataša Robnik iz Celja je najboljša slovenska ultramaratonska tekačica, ki ji ne zmanjka volje za tek na dolge razdalje. Prepričana je, da so ženske rojene za tek. Septembra je v Grčiji pretekla Špartatlon v dolžini 246 kilometrov in dosegla tretje mesto v ženski konkurenci. Bolj kot uvrstitev na stopničke, se ji zdi pomeben čas, v katerem je pretekla razdaljo; to je 26 ur, 9 minut in 38 sekund. Njen naslednji izziv je Dolina smrti v Združenih državah Amerike, kamor naj bi se podala kot prva Slovenka.

Praznujemo dan reformacije, ki je v Sloveniji dela prost dan; smo ena od redkih držav, ki dan reformacije praznuje tako; to je z zgodovinskega gledišča razumljivo. Reformacija je za Slovence pomembnejša kot za preostale narode v osrednji Evropi, pravi literarni zgodovinar, urednik zbranih del Primoža Trubarja, profesor na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem Jonathan Vinkler. Kot še poudarja, reformacija Slovencem da protestantsko cerkev slovenskega jezika in posledično tudi slovenščino kot knjižni jezik. Zakaj je danes pomembno, da ohranjamo spomin na reformacijo, ki se je začela pred 508-imi leti; katere vrednote je postavila v ospredje; kdo je bral knjige v slovenščini v 16. stoletju ob predpostavki obče nepismenosti, o tem in drugih temah v tokratni praznični oddaji.

Februarja prihodnje leto bo minilo 25 let od sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki je izboljšal raven manjšinskega varstva. Najpomembnejši je bil sprejem zakona za pripadnike slovenske manjšine v Videmski pokrajini, torej za rojake v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, saj je Italija s tem prvič priznala, da na tem območju živi slovenska manjšina. Zakon je med drugim določil pravice do izobraževanja v slovenskem jeziku in pravico do rabe slovenščine na javnih upravah, pa pravico do vidne dvojezičnosti in izražanja narodne identitete in lastnih medijev, če omenimo le nekatere. Četrt stoletja po sprejetju zakona marsikod te pravice še vedno niso zagotovljene, nasprotno, ponekod se razmere poslabšujejo. Kot naprimer v Bardu v Terskih dolinah, čeprav je ta občina ena od 32, kjer velja zaščitni zakon, župan tega ne priznava in trdi, da slovensko narečje ne obstaja. Slovencem onemogoča delovanje in jih diskriminira. Lotil se je tudi župnika Renza Calligara, ki se je po ustrahovanju odločil za upokojitev. Toda, kot zagotavlja Igor Černo, občinski svetnik in kulturno zelo dejaven rojak, se županu ne bodo uklonili. Nasprotno. V Bardu se je z rojaki in župnikom pogovarjala Lucija Tavčar, novinarka Radia Trst A. Prisluhnite jim!

Foto: Brošura Slovencev v Videmski pokrajini - Mi smo tu

Danes je svetovni dan možganske kapi, ki poteka pod geslom Minute, ki rešujejo življenja. V Sloveniji možgansko kap doživi več kot 4 tisoč ljudi na leto. Najtežja posledica možganske kapi je afazija, jezikovna motnja, ki jo povzroči poškodba delov možganov, odgovornih za jezikovne funkcije. Z afazijo se se dvajset let po možganski kapi srečuje tudi Robert Ravnikar iz Cerkelj, ki se je ob večletni zahtevni rehabilitaciji, strokovni pomoči, podpori žene in družine naučil samostojnosti in se ponovno zaposlil. Omejitve premaguje s prilagajanjem, vztrajnostjo in s sprejemanjem drugačnosti. Poleg štiriurnega dela v kranjskem zdravstvenem domu vodi skupino za afazijo v Kranju, dejaven je v Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo in v društvu Taki smo mi. Foto: Aljana Jocif

Vedno več obiska imajo dolina Tamar, Martuljški slapovi, slap Peričnik, Pokljuka, posamezne točke v Bohinju in v dolini Soče, pa tudi Triglav, ki ga po nekaterih ocenah obišče tudi do 70.000 ljudi letno, pri čemer je treba upoštevati, da je obisk zelo zgoščen na lepe dneve. Za nekatere turistične točke so že sprejeli ukrepe za omejitev obiska, razmišljajo pa tudi o tem, da bi omejili dostop do Triglava. Kako o tem razmišlja Majda Odar, vodja informacijsko-izobraževalne službe v javnem zavodu Triglavski narodni park ter poslušalke in poslušalci Prvega? Foto Žiga Živulović jr./Bobo

Na sejmu obrambne industrije SIDEC v Celju se je med svetovnimi orožarskimi velikani predstavila tudi vrsta slovenskih podjetij. Od kibernetskih vab do pametnih dronov in mobilnih bivalnih enot – slovenski inovatorji dokazujejo, da znajo tekmovati z najboljšimi. Njihove rešitve osvajajo svet, zdaj pa upajo, da jih bo prepoznala tudi slovenska vojska.

Združenje gluhoslepih Slovenije Dlan danes zaznamuje 20-letnico delovanja. Kako v združenju gledajo na prehojeno pot in kakšne pravice bi prinesel gluhoslepim zakon o uporabi jezika gluhoslepih, ki ga obravnavajo v državnem zboru, pa v pogovoru Petre Medved z generalno sekretarko Združenja dr. Simono Gerenčer.

Danes je svetovni dan jabolk, prav ta sadna vrsta je daleč najbolj razširjena v slovenski pridelavi sadja, čeprav se v zadnjih letih razvija tudi pridelava jagodičevja in lupinarjev. Stopnja samooskrbe z jabolki je bila lani 27%. Letošnja letina bo kot kaže tretja najslabša v zadnjem desetletju, ko se je začela kriza v sadjarstvu. Pridelava jabolk je izpostavljena številnim tveganjem zaradi podnebnih sprememb, največ škode povzročajo spomladanske pozebe. To je glavni razlog za več kot 40 % nižjo letino kot lani. Ker je zavarovanje predrago, največja zavarovalnica pa tega zavarovanja sploh ne ponuja več, večina sadjarjev, razen največjih, pa pridelkov ne zavaruje. Ob tem sadjarje jezi odločitev naše države, da ne bo izvedla uradnega popisa letošnje škode, kar pomeni, da Slovenije ne more zaprositi za evropsko pomoč, medtem pa je Evropska komisija nekaterim državam že odobrila pomoč zaradi letošnje pozebe sadja. Pridelovalec za kg jabolk dobi med 40 in 50 centi, to je skoraj polovica manj od lanske povprečne odkupne cene. Kako dolgo bodo slovenski sadjarji še kljubovali neugodnemu vremenu, omejitvam glede rabe fitofarmacevtskih sredstev, nedostopnosti do sredstev pri razpisih za investicije za večjo odpornost na podnebne razmere in nizkim odkupnim cenam. Ali rečeno drugače - kako dolgo bomo še jedli slovenska jabolka?

S ciljem krepitve sodelovanja ter iskanja novih poslovnih priložnosti za slovenska podjetja na trgih Zaliva je bil ustanovljen Slovensko-arabski poslovni svet. V teh dneh je bila v naši državi tudi delegacija poslovnežev iz Saudske Arabije. Kakšne so torej priložnosti za naše podjetnike v tem predelu sveta?

V delu Leglo zla spregovori novinarka, mama, predvsem pa Sara, ki dejanja, zaradi katerih so ugasnila premnoga življenja, sooča z lastno ranljivostjo. Med spomini na hladnokrvne morilce Sara Volčič razmišlja tudi o svoji preteklosti. Pove, da njena hči knjige ni zmogla prebrati do konca – ni lahko sprejeti podobe mame, ki ni (bila) vsakokrat popolna, vedra, preudarna, močna. O marsičem je spregovorila prvič; pisanje, pravi, ima zanjo terapevtski učinek. Prvenec, v katerem si vzajemno sledita njeno intimno in poklicno življenje, te dni praznuje prvo leto med bralci. »Najtežje je poslušati svoje misli, ker so kritične, ker so realne in ker so edine,« ji je dejal eden od zapornikov. Kdo ve, morda naju je poslušal – v nekaterih celicah so dovoljeni radijski sprejemniki. In tam, pove Sara, lahko prebiva tudi ljubezen.

Pica, špageti … in tiramisu! Trije verjetno najbolj znani kulinarični ambasadorji Italije, ki jih poznajo po vsem svetu. Prvi dve jedi imata dolgo zgodovino, tiramisu pa naj bi nastal šele okoli leta 1970, in sicer v mestu Treviso v Benečiji. Tam že skoraj desetletje vsako jesen poteka Tiramisu World Cup, nekakšno svetovno prvenstvo v pripravi tiramisuja. V devetih letih je na njem sodelovalo več kot 3.000 navdušencev z vsega sveta, pretekli konec tedna 240. Med tekmovalce in ocenjevalce se je pomešala Andreja Čokl.

Vas jezijo oglasi za nezdravo hrano, s katerimi smo ves čas obkroženi? Vas moti oglaševanje kosmičev, ki imajo preveč sladkorja, a ustvarjajo vtis zdrave hrane? Ste opazili, da se kot Naša super hrana najmočneje promovirajo mesni in mlečni izdelki, ne pa tudi zelenjava, ki jo po prehranskih nutricionistkinih priporočilih v Sloveniji zaužijemo premalo. Ta opažanja in dejstvo, da država z javnimi sredstvi podpira porabo in proizvodnjo hrane, ki je v nasprotju s podnebnimi cilji so zmotili Umanotero in Zvezo potrošnikov Slovenije. Omenjeni organizaciji ob svetovnem dnevu poudarjata, da je oglaševanje najmočnejše orodje, ki vpliva na to, kaj bomo kupili in kaj bomo jedli. Zato pozivata državo k celovitim sistemskim spremembam, kot ključne ukrepe predlagata zakonsko omejevanje oglaševanja škodljive hrane ter prenovo državnega sistema promocije hrane, zakonodajno omejevanje ali prepoved oglaševanja škodljive hrane, podporo kmetom pri preusmeritvi v trajnostne prakse in med drugim prehransko opismenjevanje v šolskih programih.

Danes so v Centru Rog v Ljubljani razglasili letošnje prejemnike in prejemnice Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, najvišjih državnih nagrad za znanost in inovacije. Izmed 64 prispelih vlog je komisija za Zoisove nagrade in priznanja izbrala 15 najbolj izstopajočih. Slavnostna podelitev bo 9. novembra, na predvečer novega državnega praznika, dneva znanosti.

Danes je mednarodni dan bele palice. Bela palica je simbol samostojnosti, poguma in dostojanstva slepih in slabovidnih. Delna ali popolna izguba vida vpliva na vsa področja njihovega življenja, nenehno prilagajanje svetu videčih, pa zahteva veliko napora, so zapisali v poslanici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, in dodali, da ob tem dnevu želijo videče spomniti na svojo prisotnost v družbi, saj želijo biti aktivni in enakopravni člani. S kakšnimi izzivi se spopadajo v vsakdanjem življenju in kakšne dogodke so pripravili ob tem dnevu, pa v prispevku Petre Medved.

Včeraj so v Šarm el Šejku v Egiptu podpisali deklaracijo, ki prinaša zavezo k spoštovanju miru. Navzoč je bil tudi palestinski predsednik, na vrhu pa nista bila zastopana niti palestinsko gibanje Hamas niti Izrael. V Gazo naj bi v okviru druge faze napotili začasne mednarodne stabilizacijske sile, ki bodo nadzorovale varnost. Hamas je izpustil zajete talce in Izrael zaprte Palestince. Mir za zdaj velja, vzpostavitev vsaj približno normalnega življenja pa bo dolgotrajni proces. Ali bodo Palestinci tudi dobili svojo državo?