Praznujemo dan reformacije, gibanja, ki je Slovence urstilo med učene kulture z ustvarjanjem izvirnih besedil v slovenščini, ki tako postane tudi knjižni jezik. Reformacija nam da prvi tiskani knjigi - Katekizem in Abecednik Primoža Trubarja pa tudi prvi prevod Biblije Jurija Dalmatina. Prav ob tej je v koroški osrednji knjižnici shranjen manj znan Črnjanski rokopis - eno od desetih del vpisanih v Unescovo nacionalno listino Spomin sveta. V oddaji tudi: - Kitajski predsednik Ši na gospodarskem forumu APEC izpostavil nujnost sodelovanja - Svet Evrope zaskrbljen zaradi skorajšnjega izstopa Latvije iz carigrajske konvencije - Ljubljanska univerza namenja 10 milijonov evrov štirim interdisciplinarnim projektom

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Sinoči je vlada v okviru reševanja romske tematike napovedala sveženj ukrepov s področja varnosti in sociale. Na področju varnosti so napovedana večja pooblastila za policijo, hitrejši in lažji zaseg premoženja neznanega izvora. Zaostrena bo kaznovalna politika, še zlasti za povratnike. Napovedano je bilo, da bodo ukrepi veljali za vso Slovenijo. Stroka, ki je zelo zadržana pri komentiranju, saj zakon še ni spisan, ob tem opozarja, da gre za hitre, morda nedomišljene rešitve in da samo z represijo težav ne bomo rešili. Potrebni bodo tudi mehki socialni ukrepi. Drugi poudarki: - Šolski minister Logaj: Šole na jugovzhodu države so pripravljene na zagotavljanje varnosti. - Za Palestince v Gazi najbolj smrtonosnih 24 ur od začetka premirja. - Družba Boscarol nakup Cimosovega kompleksa v Senožečah ocenjuje kot strateško naložbo.

V Novem mestu sta se z minuto molka ob 17. začela shod pred mestno hišo in izredna seja mestnega sveta, na katero je župan Gregor Macedoni povabil predstavnike vlade, pravosodja in policije. Seja se je nadaljevala z govori županov iz jugovzhodne Slovenije in Posavja, ki zahtevajo konkretne ukrepe za reševanje romskih vprašanj. Radikalne ukrepe je napovedal premier Robert Golob, predstavil naj bi jih že danes. Drugi poudarki oddaje: - Odbor za infrastrukturo potrdil podaljšanje veljavnosti letnih vinjet za štiri mesece. - Ruska vojska po letu obleganja Pokrovska in njegovem zavzetju napreduje v notranjost Ukrajine. - Izraelski premier zaradi domnevnih Hamasovih kršitev premirja ukazal napade na Gazo.

Notranji minister v odstopu Boštjan Poklukar je po smrti 48-letnika v Novem mestu policiji podal usmeritve in navodila, ki med drugim predvidevajo okrepljeno navzočnost policije na širšem območju. Odločne in hitre ukrepe za rešitev kritičnih razmer napoveduje tudi premier Robert Golob, stroka je glede njih skeptična. Vlada naj bi ukrepe sicer predstavila jutri, ko bo obiskala Novo mesto. Drugi poudarki oddaje: - Minister Mesec: zimski dodatek v polovici minimalne plače bodo dobili vsi zaposleni. - Madžarski premier Orban na obisku v Rimu o migracijah in evropski obrambi. - Jenkova nagrada Branetu Senegačniku za pesniško zbirko Prosojnosti.

Premier Robert Golob se je po nasilni smrti 48-letnega Novomeščana srečal z lokalno skupnostjo in seznanil z ukrepi na terenu. Kot je dejal, bo vlada v torek obravnavala konkretne predloge za ukrepanje na področjih, ki doslej niso bila obravnavana na ustrezen način. Ministra, pristojna za pravosodje in notranje zadeve, Andreja Katič in Boštjan Poklukar, sta zaradi objektivne odgovornosti podala odstopni izjavi. Drugi poudarki: - Kaj je v ozadju odpovedi obiska nemške delegacije na Kitajskem? - Izrael napovedal, da bo sam določil svojo varnostno politiko in sodelovanje s tujimi silami. - Ideološki spori pred vključitvijo zdravstvene vzgoje v hrvaške osnovne šole.

34 let je minilo od odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, s katerim je naša država dokončno postala suverena, je ob današnjem prazniku suverenosti poudaril slovenski državni vrh. Prava moč naroda ni bogastvo ali vojska, temveč njegov pogum, je povedala predsednica republike Nataša Pirc Musar, zato naj bo po njenih besedah danes priložnost, da se zahvalimo vsem, ki so prispevali k samostojni državi. Kot je dodala, se suverenost kaže tudi v sposobnosti povezovanja in zaščiti šibkejših, ki sta med drugim ključna za uspešno prihodnost države. Drugi poudarki. - Venezuela in Brazilija kritični do ameriške vojaške navzočnosti v Karibskem morju. - V primernih slovenskih zakloniščih prostora le za dva odstotka državljanov. - Ob 70. obletnici ustanovitve prvih gasilskih zvez pri nas pozivi k ohranjanju tradicije.

Poslanci še vedno razpravljajo o delu ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. Ta poleg opozicijskih očitkov o katastrofalnem in zamudnem uvajanju sistema dolgotrajne oskrbe zavrača tudi kritike o neuresničenih obljubah, povezanih z graditvijo javnih najemnih stanovanj. Druge teme: - Starmer od članic koalicije voljnih pričakuje več pomoči Ukrajini, tudi z zamrznjenim ruskim denarjem. - Okrajni glavar Velikovca ovaden zaradi julijske racije pri Peršmanu - Kakšni so načrti za drugi blok krške nuklearke leto dni po referendumski sagi?

Vlada je z interventnim zakonom optimizirala nekatere postopke ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe. Zakon med drugim ureja, da bodo v nov sistem prevedeni tudi oskrbovanci v domovih za starejše, ki nimajo skrbništva in ne morejo dati soglasja. Starejšim od 80 let pa za uveljavitev pravice do e-oskrbe odslej ne bo več potrebno zdravniško mnenje. Vse to je tudi morebitna olajševalna okoliščina za ministra Maljevca pred jutrišnjo interpelacijo. Drugi poudarki oddaje: - Državni zbor po vetu državnega sveta znova sprejel noveli zakona o vrtcih in o gozdovih. - Voditelji članic Unije o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja. - V Budimpešti množičen shod v podporo premierju Orbanu, istočasno tudi velik opozicijski shod

Predsednica Nataša Pirc Musar bo še pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo po njeni napovedi marca, skušala zagotoviti imenovanje novega guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic. Zato bo po številnih neuspešnih predlogih parlamentu ponovila razpisa za obe funkciji. V oddaji tudi: - Dober mesec pred prehodom na sistem dolgotrajne oskrbe opozorila o nejasnosti - Meddržavno sodišče odločilo: Palestinci pod izraelsko okupacijo imajo pravico do svoje lastne države - Nina Ukmar iz kabineta ministrice za kulturo na vodstven položaj tržaškega gledališča

Krepitev gospodarskega sodelovanja, tudi na področju jedrske energije, in evropske konkurenčnosti je bila osrednja točka današnjega obiska francoskega predsednika Emmanuela Macrona pri nas. Kot zatrjuje premier Robert Golob, je Francija evropska jedrska sila, zato je dolgoročno sodelovanje zelo pomembno. Ob tem dodaja, da se bosta Slovenija in Francija v prihodnosti povezovali tudi na področjih avtomobilske industrije in umetne inteligence. Sodelovanje med državama je po njegovih besedah pomembno predvsem zaradi zaostrenih geopolitičnih in trgovinskih razmer. Drugi poudarki oddaje: Premirje v Gazi po ameriških navedbah poteka bolje od pričakovanj. V Evropskem parlamentu ob stopnjevanju groženj novinarjem odločni pozivi k zagotavljanju svobodnega dela medijskih delavcev. Poslanke in poslanci vnovič na nasprotnih bregovih glede pravosodne reforme.

Na Brdu pri Kranju se je končal dvajseti vrh gospodarstva, na katerem so razpravljali o prihodnjem gospodarskem razvoju Slovenije v času hitrih geopolitičnih, ekonomskih in varnostnih sprememb. Prisotne je nagovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je ob priložnosti odlikovanje Republike Slovenije zlati red za zasluge podelila predsedniku uprave farmacevtske družbe Krka Jožetu Colariču. Druge teme: - Voditelji MED9 v Portorožu pozvali k večji konkurenčnosti Unije in mirovnemu sporazumu za Gazo. - Zagrebčani na protestu zaradi nasilja mladoletnikov zahtevali več policistov in znižanje starostne meje za kazensko odgovornost. - Politični boj za nadzor Javnega holdinga Maribor: županu očitajo manever prek sveta delavcev.

Na uradni obisk v Slovenijo je prispel jordanski kralj Abdulah II. Prav zdaj se na Brdu pri Kranju pogovarja s premierom Robertom Golobom in zunanjo ministrico Tanjo Fajon. V ospredju sta po napovedih dogajanje na Bližnjem vzhodu in nadgradnja dvostranskih odnosov. Jutri se bo monarh pogovarjal tudi z voditelji sredozemskih držav, ki se bodo sešli v Portorožu. V oddaji tudi o tem: - Ostre obsodbe novega napada na dvojezične table na avstrijskem Koroškem - Zbor sv. Nikolaja iz Litije zmagovalec mednarodnega tekmovanja Gallus - Ljubljanski maraton rekorden po udeležbi, manj po časih

Vlada je delodajalcem in sindikatom posredovala osnutek zakona o obvezni božičnici. Izplačana bi morala biti do 18. decembra, znašala naj bi polovico minimalne plače, zdaj je to 639 evrov, oproščena bo davkov in prispevkov. Izjemi, ki ju letos za podjetja ob nelikvidnosti oziroma v težavah določa osnutek zakona, sta mogoč poznejši rok izplačila ter izplačilo v višini 160 evrov. V oddaji tudi o tem - V Združenih državah se začenjajo množični protesti proti Trumpu - Ob vse večjih potrebah po paliativni oskrbi stroka opozarja na nujnost izobraževanja dodatnega kadra - Slovenski in italijanski gasilci v Novi Gorici utrdili postopke čezmejnega reševanja

Predsednik vlade Robert Golob se je popoldne na ločenih pogovorih sešel s predstavniki delodajalcev in sindikatov. Na sestankih so izmenjali stališča o uvedbi obvezne božičnice. Vseh pet delodajalskih organizacij je vnovič poudarilo, da vztrajajo pri uvedbi božičnice na prostovoljni osnovi. Sindikati pa imajo pripombe glede možnosti, da bi podjetja v likvidnostnih težavah lahko letos izplačala nižjo božičnico. Drugi poudarki oddaje: - Minister Boštjančič: Svet se je že nekako sprijaznil s spremembami ameriške politike. - Trump nocoj z Zelenskim v Beli hiši o izhodiščih za dosego miru v Ukrajini. - V Mariboru začetek mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus.

Nov vladni predlog glede božičnice delodajalci pozdravljajo, čeprav jih še vedno moti obveznost izplačila. Kot je še dejal predsednik ekonomsko-socialnega sveta Mitja Gorenšček, ki prihaja iz vrst gospodarstvenikov, pričakujejo dodatno zbližanje stališč, pa tudi, da bodo do končnega sprejetja zakona besedilo še neoliko omilili in ga v določenih točkah morda celo izenačili s svojimi stališči. Medtem sindikate moti predlog, da bi lahko nekatera podjetja letos izplačala le 160 evrov namesto predvidenih 639. Drudi poudarki: - Palestinski premier Mustafa z načrtom za obnovo Gaze. - Trump razburja z razmišljanjem o ameriški kopenski operaciji v Venezueli. - Ob svetovnem dnevu hrane pozivi k nakupu slovenske in s tem podpori kmetov.

Božičnica bo, je na vladnem obisku v Pomurju znova zatrdil premier Robert Golob. O tem je govoril tudi s tamkajšnjimi župani in predstavniki gospodarstva, vlada pa se je seznanila z izzivi regije. Med drugim se slabšajo demografski podatki, je povedal župan Murske Sobote Damjan Anželj. Slišati pa je bilo tudi, da bi naložbe v stanovanja in gospodarstvo z odpiranjem novih delovnih mest lahko zadržale ljudi - ali jih privabile v regijo. V oddaji tudi: - Rutte: Dobave ameriškega orožja Kijevu bo financirala več kot polovica zaveznic - Izrael še naprej otežuje dobavo pomoči v Gazo, opozarjajo Združeni narodi - Von der Leyen v Srbiji tudi o povezovanju z evropskim energetskim trgom

Svetovna gospodarska rast bo letos boljša od aprilskih pričakovanj, na katera je močno vplivala ameriška napoved carin, ocenjuje Mednarodni denarni sklad. V evrskem območju medtem pričakuje nadaljevanje šibke rasti. Napoved za letos je nižja tudi v Sloveniji. Ob tem naj bi se pri nas še nekoliko znižala inflacija, trg dela pa naj bi ostal ugoden. V oddaji boste slišali tudi: - Izraelske sile naj bi v najmanj dveh incidentih v Gazi kljub premirju ubile več Palestincev. - Sodni svet kritičen do reforme sodstva, omenja tudi možnost izpodbijanja na ustavnem sodišču. - Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ob 80-letnici napovedal končanje novega pravopisa in začetek dela pri novi slovnici.

V Egiptu se je začelo vrhunsko srečanje, na katerem so podpisali dogovor o miru v Gazi. V skladu s prvo fazo ameriškega načrta je Hamas danes izpustil vse žive izraelske talce in začel predajati posmrtne ostanke ubitih, Izrael pa je izpustil skoraj 2 tisoč palestinskih zapornikov. Kot je dejal ameriški predsednik Donald Trump, se je začela druga faza načrta in dodal, da so te med seboj sicer prepletene. Druge teme: - Generalni sekretar Nata: Slovenija ima verodosten načrt zviševanja obrambnih izdatkov. - Policija z Leonardom podpisala pogodbo za nakup reševalnih helikopterjev. - Ob začetku sezone gripe pozivi k cepljenju proti njej, predvsem za rizične skupine.

Premirje med Izraelom in Hamasom velja. Na opustošeni sever Gaze se vračajo razseljeni Palestinci, v enklavo so začeli s tovornjaki dobavljati humanitarno pomoč. Izpustitev izraelskih talcev iz Gaze se bo začela jutri zgodaj zjutraj, je medtem sporočila predstavnica izraelske vlade Shosh Bedrosian. Izpustitev predvidenega števila palestinskih zapornikov se bo začela po tem, ko bo judovska država prevzela izpuščene talce. V oddaji tudi o tem: - Udeležence zasedanja parlamentarne skupščine Nata v Ljubljani bo jutri nagovoril generalni sekretar zavezništva Rutte - Na severu Kosova se skuša na tokratnih lokalnih volitvah na oblast vrniti tamkajšnja največja stranka Srbov - Kolesar Matej Mohorič tretji na svetovnem prvenstvu v vožnji po makadamu