V mednarodni skupnosti se krepi zaskrbljenost zaradi nove operacije izraelske vojske v Gazi. Vodja agencije Združenih narodov za palestinske begunce Philippe Lazzarini je zaradi vse večje lakote med prebivalci pozval k izvedbi nujnih ukrepov za zagotovitev hrane. Ob tem je posvaril pred novimi smrtnimi žrtvami, saj so prebivalci izredno oslabljeni. Po njegovih besedah kljub pozivom prebivalcem, naj se umaknejo proti jugu Gaze, številni ne bodo imeli moči, da bi se umaknili. Druge teme: - Šolstvo še vedno pesti pomanjkanje učiteljic in učiteljev. - Velenju evropska sredstva za ureditev dveh podjetniških inkubatorjev. - Na filmskem festivalu v Sarajevu svetovna premiera celovečerca Belo se pere na 90.

Notranje ministrstvo bo predvidoma v prihodnjih dneh podpisalo pogodbo s podjetjem Leonardo za nakup dveh helikopterjev za nujno medicinsko pomoč. Kot je na nekatere pozive k razveljavitvi razpisa za nakup odgovoril minister Boštjan Poklukar, so bili postopki izvedeni pregledno in zakonito. Kot je dodal, pritožbe na javno naročilo ni bilo in da je zadeva pravnomočna, poudaril pa je še, da je bila stroka maksimalno upoštevana v svojih zahtevah. Na odločitev se je sicer zvrstilo več kritik, prijavo je v zvezi z razpisom dobila tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je zato uvedla predhodni preizkus. Več po teh poudarkih oddaje. Druge teme: - Med razpravami o varnostnih jamstvih za Ukrajino se nadaljuje ruski vojaški pritisk na državo. - V napadih Izraela v Gazi doslej ubitih več kot 2 tisoč čakajočih na pomoč. - Sinji Vrh nad Ajdovščino do petka gosti 31-o likovno kolonijo Umetniki za Karitas.

Voditelji članic Evropske unije so pozdravili vsebino včerajšnjih pogovorov v Beli hiši glede končanja vojne v Ukrajini, zlasti ameriško napoved o varnostnih zagotovilih za Ukrajino. Predsednik evropskega sveta Antonio Costa je ob tem poudaril tudi potrebo po nadaljnji evropski integraciji Kijeva. Prihodnost Ukrajine ni odvisna le od močnih varnostnih zagotovil in morebitnega mirovnega dogovora z Rusijo, ampak tudi od njene evropske poti, zato moramo nadaljevati širitev Evropske unije, ki bi Ukrajini prinesla stabilnost, razvoj in blaginjo, je dejal Costa. Drugi poudarki: - Ob Hamasovi privolitvi v prekinitev ognja v Gazi naj bi Izrael želel ostrejše določilo o izpustitvi talcev. - GZS zaskrbljen zaradi gospodarskih razmer v državi, pričakuje takojšnje ukrepanje vlade. - Zaradi urejanja novega železniškega nadvoza na Dunajski v Ljubljani pričakujejo prometne zamaške.

Ameriški predsednik Donald Trump se bo nocoj v Washingtonu z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim in več evropskimi voditelji pogovarjal o končanju vojne v Ukrajini. Zelenski je pred srečanjem poudaril, da je Rusijo mogoče prisiliti k miru le z močjo in da ima predsednik Trump to moč. Po njegovih besedah bodo na srečanju govorili tudi o varnostnih jamstvih za Ukrajino, kar je najpomembnejše. Drugi poudarki: - Hamas pripravljen sprejeti najnovejši dogovor o premirju v Gazi. - V zdravstvu še vedno čakajo na obsežno digitalno preobrazbo. - Do konca oktobra v Ljubljani delna zapora Dunajske ceste v podvozu pod železnico.

Voditelji iz evropskih držav, združenih v koaliciji voljnih, ter ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen pridružil v Bruslju, so popoldne usklajevali stališča pred jutrišnjim srečanjem Zelenskega z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Washingtonu. Zelenski se je pripravljen pogovarjati o ozemeljskih vprašanjih, pri tem pa izključuje odstop zasedenih ozemelj na vzhodu Ukrajine, ki jih Rusija ni zasedla. Drugi poudarki: - V Gazi hrane za manj kot polovico prebivalcev. - Slovenski študenti medicine v tujini bodo študij lahko nadaljevali pri nas. - Število spletnih prevar se vse bolj povečuje.

Znane so nekatere zahteve Rusije za končanje vojne v Ukrajini. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi ameriškemu kolegu Donaldu Trumpu med srečanjem na Aljaski dejal, da je pripravljen zamrzniti frontne črte, če Kijev umakne svoje enote iz vzhodnih regij Doneck in Lugansk. Putin je včerajšnje razprave z Washingtonom označil za koristne, saj želi Moskva po njegovem mirno rešiti konflikt. Direktor ruske investicijske banke Kiril Dmitrijev je medtem poudaril nadaljevanje prizadevanj za gospodarsko sodelovanje med Rusijo in Združenimi državami. Kot je še zatrdil, se vezi med državama kljub velikemu odporu nekaterih krepijo. Drugi poudarki: - Poplave v Pakistanu v enem tednu usodne za več kot 350 ljudi. - Za digitalno preobrazbo zdravstva 83 milijonov evrov. - Vipavo lahko obiskovalci zdaj spoznajo tudi z novimi tematskimi potmi.

Ameriški in ruski predsednik Donald Trump in Vladimir Putin sta na poti na Aljasko, kjer se bosta srečala predvidoma ob 21-ih. Voditelja bosta največ pozornosti namenila vojni v Ukrajini. Trump je pred odhodom sporočil, da bosta razpravljala tudi o menjavi ozemelj, a da mora končni dogovor sprejeti Ukrajina. Kot je dejal, se na pot ni odpravil, da bi se pogajal za Ukrajino, temveč ker želi sprti strani spraviti za pogajalsko mizo. Drugi poudarki: - Srbija obljublja kaznovanje nasilnežev nad policijo na protivladnih protestih. - V poplavah v Pakistanu umrlo več kot 160 ljudi, nalivi naj bi se nadaljevali. - Verniki z množičnimi romanji zaznamovali praznik Marijinega vnebovzetja.

Slovensko gospodarstvo se je v drugem četrtletju letos okrepilo, predvsem na račun domače potrošnje. Na drugi strani so negativno presenetili podatki o investicijah v stanovanja ter v opremo in stroje. Druge teme: - Dan pred srečanjem na Aljaski Trump z novimi grožnjami Rusiji, če ne konča vojne v Ukrajini - Izrael želi z načrti o priključitvi Zahodnega brega dokončno pokopati idejo palestinske države. - Letošnji sejem Agra v Gornji Radgoni z bogatim programom in številnimi novostmi

Današnje srečanje na daljavo več evropskih voditeljev, Nata in Zelenskega z ameriškim predsednikom Trumpom je bilo, kot kaže, dobro. Evropa je enotna v prizadevanjih za dosego pravičnega miru v Ukrajini, tudi Trump je pred petkovim srečanjem s Putinom obljubil pritisk na Rusijo. Druge teme: - Ameriško posredovanje v sporu med Armenijo in Azerbajdžanom zaostruje odnose z Rusijo in Iranom. - Lakota v Gazi terja vse več otroških življenj, umrlo jih je že več kot 100. - Gorski reševalci o nakupu reševalnih helikopterjev Leonardo: ne gre za optimalen model.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Pred petkovim srečanjem Trump-Putin se krepi evropska diplomacija. Zunanji ministri držav članic Evropske unije so danes na srečanju zagotovili nadaljno podoro Ukrajini in pritisk na Rusijo. Nemčija je medtem za sredo napovedala srečanje več evropskih voditeljev z ukrajinskim in ameriškim predsednikom Zelenskim in Trumpom. Ta je že potrdil srečanje in dejal, da bo Rusijo poskusil spodbuditi h končanju vojne v Ukrajini. Drugi poudarki oddaje: - Ameriška izdelovalca čipov Nvidia in AMD z omejitvami na kitajski trg: del prihodkov ameriški vladi. - Odzivi koalicije glede osnutka KPK-ja o političnem vplivanju premierja Goloba na delo policije skopi. - Policijski sindikat zaradi neusklajenega dialoga zahteva umik novele zakona o policiji.

Odločitev izraelske vlade za zavzetje mesta Gaza ne bo pripomogla k vrnitvi talcev, temveč predstavlja dodatno tveganje za njihova življenja, je na izrednem zasedanju varnostnega sveta Združenih narodov poudaril slovenski veleposlanik Samuel Žbogar. Kot je še dejal, bo odločitev še poslabšala že tako katastrofalne humanitarne razmere v Gazi. Več v oddaji, v kateri ne preslišite še: - Evropske države poudarjajo: o prihodnosti Ukrajine ni mogoče odločati brez nje. - Kako rešiti prenapolnjene uregence in manjko zdravstvenega osebja? - Slovenski košarkarji na današnji povratni prijateljski tekmi z Nemčijo brez Dončića, Murića in Hrabarja.

Pred težko pričakovanim srečanjem ruskega in ameriškega predsednika Vladimirja Putina in Donalda Trumpa je ta nakazal, da bo morda morala Ukrajina v mirovnem sporazumu Rusiji odstopiti del ozemlja. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je bil v odzivu oster in poudaril, da Ukrajina svojega ozemlja ne bo dala okupatorju. Seveda ne bomo nagradili Rusije za to, kar je storila, je dejal Zelenski in dodal, da si ukrajinski narod zasluži mir, vsi vpleteni pa morajo razumeti, kaj je dostojen mir. V oddaji tudi: - Netanjahu zavrača kritike načrta za popoln zavzem mesta Gaza, ki se jim pridružuje vse več držav - Japonska ob 80-i obletnici eksplozije jedrske bombe nad Nagasakijem svari pred tovrstnim orožjem - Končana obnova poškodovanega spomenika bazoviških junakov

V svetu se vrstijo odzivi na napoved Izraela o popolni zasedbi mesta Gaza. V Evropski uniji izraelske oblasti pozivajo k vnovičnemu premisleku, saj da zaostrovanje konflikta pomeni očitno kršenje temeljnih načel mednarodnega prava. Zaostrovanju konflikta odločno nasprotujejo tudi v Združenih narodih, pravi njihova predstavnica v Ženevi Alessandra Vellucci. Po njenih besedah je jasno, da bi vsako morebitno stopnjevanje prineslo še več trpljenja prebivalcem in poslabšalo že tako hudo lakoto. Človekoljubnim organizacijam pa bi dodatno otežilo zagotavljanje pomoči. V oddaji tudi o tem: - V skladu z mirovnim sporazumom naj bi Rusija obdržala zasedena ozemlja v Ukrajini - Stroka s področja medicine dela pristojne poziva k spremembi predloga zakona o osebni rabi konoplje - V zbornici komunalnega gospodarstva pozdravljajo razpis za podelitev koncesij za sežiganje komunalnih odpadkov.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pred zasedanjem varnostnega kabineta sporočil, da želijo prevzeti vojaški nadzor nad celotno Gazo. Kot je dejal v intervjuju za ameriško medijsko hišo Fox News, ne želijo biti upravni organ v enklavi, temveč bi njeno upravljanje predali arabskim silam. Izraelska vojska medtem nasprotuje popolnemu zavzetju Gaze. Kot je sporočil načelnik generalštaba Eyal Zamir, bi s tem med drugim ogrozili življenja preostalih talcev, izčrpano vojsko pa spravili v zahteven položaj. Drugi poudarki: - Po potrditvi srečanja s Trumpom Putin meni, da je do sestanka z Zelenskim še daleč. - Dravske elektrarne Maribor naznanile sum kaznivega dejanja zoper dobavitelja stare vetrnice. - Benjamina Šeška le še uradna potrditev loči od prestopa k Manchester Unitedu.

Slovenska vlada je prepovedala uvoz blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Pristojnima ministrstvoma je naložila, naj preučita prepoved izvoza blaga iz Slovenije v omenjene naselbine. Kot razlog za ukrep je vlada navedla hude in ponavljajoče se kršitve mednarodnega humanitarnega prava na zasedenih ozemljih. Uvoz z omenjenih ozemelj je sicer zelo majhen, doslej je bila njegova največja vredost dva tisoč evrov na leto. V oddaji tudi: - Nov žaljiv napis na slovenskem konzulatu v Trstu - Rezultat današnjih pogovorov med Washingtonom in Moskvo še zavit v skrivnost - V Zagorju ob Savi bo na nekdanjem odlagališču odpadkov zrasla sončna elektrarna.

Obrambno ministrstvo je danes predstavilo strategijo razvoja obrambne industrije. Kot je pojasnil minister Borut Sajovic, je njen cilj, da čim več sredstev za obrambo in varnost ostane doma. Glede dilem, povezanih z nadzorom napovedanega obrambnega holdinga, je minister zagotovil, da bodo nabave na področju obrambe še naprej potekale prek ministrstva. Drugi poudarki oddaje: - Prebivalce Gaze zaradi omejene dostave hrane pesti vse hujša lakota. - Južna Koreja umika propagandne zvočnike z meje s severno sosedo. - Skupina slovenskih invalidov osvojila dva visoka vrhova Alp med Švico in Italijo.

Poplavljena mesta in vasi, podrte hiše, mostovi in drevesa, odsotnost kritične infrastrukture - vse to so podobe, ki so se Slovencem vtisnile v spomin ob ujmah, ki so našo državo prizadele na ta dan pred dvema letoma. Zdaj sta v teku sanacija in trajna obnova. Ta mora biti usmerjena v ustrezno prilagajanje na podnebne spremembe in vse pogostejše ujme. V oddaji tudi o tem: - Gaza strada, Izrael načrtuje oblikovanje novih strategij za nadaljevanje vojne. - V Rusiji začetek sojenja za lanski smrtonosen napad na koncertu v Moskvi. - Sušni stres zdesetkal pridelek oliv v slovenski Istri.

V Gazi se nadaljuje humanitarna katastrofa. Izraelska vojska je v napadih ubila še 44 ljudi, od lakote pa je umrlo že 175 Palestincev. Za dodatno zaostrovanje pa so poskrbeli na obeh straneh, Hamas z objavo posnetka sestradanega izraelskega talca in izraelski minister Itamar Ben Gvir z obiskom mošeje Al Aksa, enega najsvetejših mest za muslimane. V oddaji tudi o tem: - V senci lakote v Gazi se ta širi tudi po Sudanu. - Ukrajina napovedala izmenjavo tisoč 200 vojnih ujetnikov z Rusijo. - Slovenci iz izseljenstva, zamejstva in matične domovine nad Trbižem že 37-ič.

Potem ko je izraelska vojska napovedala nadaljevanje vojne v Gazi, če ne bo dogovora s Hamasom o izpustitvi talcev, je ta danes sporočil, da se ne bo razorožil, dokler ne bo ustanovljena neodvisna palestinska država. Medtem življenja prebivalcev Gaze poleg izraelskih napadov jemlje tudi lakota. Zaradi nje je umrlo še sedem ljudi, tudi otrok. V oddaji tudi o tem: - Ukrajina napadla naftne objekte v Rusiji, ta napreduje v Donecku. - Slovenci pospešeno varčujejo, glavnina prihrankov v obliki depozitov. - Slovenske odbojkarice po zmagi nad Estonijo z eno nogo že na evropskem prvenstvu.