Srebrenica. Mesto v kotanji, ki ga je ustvarila rečica Guber. Nedaleč od slovite reke Drine. Epicenter tektonske razpoke miru, ki je z genocidom nad 8372 Bošnjaki pred 30 leti zarezalo v že tako tragičen in krvav razpad držav nekdanje Jugoslavije. Prvi genocid na evropskih tleh po koncu druge svetovne vojne je pustil v očeh mnogih nepopravljive družbene posledice v mestu, ki je pred vojno slovelo kot uspešno, to naj bi bila četrta najrazvitejša občina v tedanji republiki.

Kakšne so razpoke miru leta 2025, ko so glavni krivci za genocid sicer bili obsojeni, Srebreniški genocid pa je naposled, po nečloveškem trudu predvsem združenja Mater Srebrenice sicer šele leta 2024, dobil tudi svojo resolucijo v Združenih narodih?

Bi lahko lepilo za eno največjih razpok miru na Balkanu našli na nogometni tekmi?

Gašper Andrinek in Luka Hvalc v raziskovalni seriji Razpoke miru odkrivataa zgodbe sobivanja na Balkanu, ki prinašajo žarke upanja in kažejo, da je vsaj premirje mogoče.

Sogovornik:

• Faruk Smajlović, športni delavec v FK Guber, glasbenik

Zapiski: 

• glasbena skupina Afera
• napovednik dokumentarnega filma Samir Mehić Bowie – Pisma iz Srebrenice 
• reportaža Vala 202 iz Srebrenice leta 2015

Razpoke miru:

• Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju
• Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost
• Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni