V drugi epizodi o reinkarnaciji se še vedno uvajamo v tematiko. Poudarek bo na sistematičnem pregledu izsledkov znanstvenih raziskav. Pionirja znanstvenega raziskovanja reinkarnacije Ian Stevenson in Jim B. Tucker iz Univerze v Virginiji, sta analizirale več tisoč primerov otrok, ki so trdili, da se spominjajo prejšnjih življenj.  Izpostavili bomo zanimive lastnosti skupne večini primerov in poudarili, da lahko iz nabora teh primerov že zaslutimo obrise dejanskosti fenomena reinkarnacije. Za čim bolj objektiven prikaz bomo omenili tudi ugovore skeptikov in kritikov omenjenih raziskav. Na koncu sledijo še trije konkretni dokumentirani primeri spominov na prejšnja življenja, ki služijo kot pomembno dokazno gradivo.

“Samo enkrat se živi! …”kolikokrat smo slišali ta stavek. V skladbah, filmih, ta ideja je ponarodela, je skoraj pregovor, ki si ga pogosto izrekamo in se s tem nezavedno programiramo v to prepričanje. Toda ali res živimo samo enkrat? V resnici večina kultur na Zemlji skozi čas verjela, da imamo dušo, ki preživi telesno smrt in se ponovno utelesi … Vsi smo že slišalil za reinkarnacijo, kaj pa v resnici vemo o njej? Za nekatere popolna izmišljotina, tolažba v strahu pred smrtjo, za druge pa sestavni del njihovega življenskega nazora. Ali je vse kar lahko rečemo o reinkarnaciji to, da lahko vanjo verjamemo ali pa ne verjamemo? Kaj pa če imamo za reinkarnacijo tudi dejanske znanstvene dokaze, ki lahko potrdijo ali ovržejo to veličastno idejo? Vse to in še več v tokratni epizodi podkasta Vesolje v očesu, ki ga za vas pripravljam Luka Mancini. Hvala ker ste se mi pridružili na potovanju.

V tej epizodi bomo podrobneje razčlenili pojem teoretika zarote – kakšen naj bi bil profil takšnega človeka in kako se ta oznaka danes uporablja v javnosti. Posvetili se bomo tudi psihologiji teoretikov zarote, pri čemer bom ponudil svežo interpretacijo: poskusil jih bom osvetliti tudi v pozitivni luči, onkraj stereotipov in predsodkov.

Hkrati bomo raziskali, zakaj nekateri ljudje v teorije zarot verjamejo preveč nekritično, ter katere logične napake in metode zavajanja po mnenju kritikov uporabljajo. Pokazal pa bom tudi, da se enake tehnike zavajanja pogosto pojavljajo v propagandi in uradnih narativih. Za boljše razumevanje mehanike zarot bomo ob koncu pogledali še nekaj konkretnih primerov dejansko potrjenih zarot.

Dobrodošli v 1. epizodi podkasta Vesolje v očesu, kjer se bomo poglobili v svet zarot in teorij zarot – od dezinformacij in zgodbic za (neprespano) noč, pa vse do tistih, ki so se izkazale za resnične. Na temo teorij zarot bodo sledile še druge epizode te sezone.

Teorije zarote so tema, ki deli ljudi in sproža močne odzive, večinoma odklonilne. A namesto da bi zamahnili z roko, jih moramo poskusiti razumeti in o njih kritično razmišljati. Samo tako se lahko kot radovedni, razgledani posamezniki orientiramo v postresničnem medijskem svetu.

V tej epizodi se bomo dotaknili zgodovine resničnih zarot in v ospredje postavili vprašanje: ali je nezaupanje v institucije, ki ga danes opažamo vsepovsod – in iz katerega vznikajo teorije zarote – v resnici utemeljeno?