Tudi meduze imajo svoj svetovni dan (3. november), zato danes v Torkovem kvizu nekaj več o teh organizmih, ki sodijo med najstarejše večcelične organizme na Zemlji. Sogovornica: doc. dr. Tinkara Tinta, višja znanstvena sodelavka Nacionalnega inštituta za biologijo.

Torkov kviz danes namenjamo vsem tistim, ki vas zanimata zvok in tehnika oz. mikrofon. Kdo je izumil mikrofon in kako deluje ta naprava, ki nihanje zraka pretvarja v električne impulze, ki nato potujejo do vaših domov, avtomobilov, pametnih telefonov? Sogovornik: Samo Beguš, Laboratorij za metrologijo in kakovost, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

»Kaj so podočnjaki, vemo vsi in že to govori o pogostosti problema,« pravi sogovornica Torkovega kviza dr. Vesna Tlaker, dr. med., spec. dermatovenerologije iz medicinskega centra Dermatologija.si Ljubljana. Podočnjaki so pogosta težava oz. nadloga, ki marsikoga spravlja v slabo voljo. Temni krogi, sence ali pa otekline, tudi vdolbine pod očmi, vse to so podočnjaki. Več pa v Torkovem kvizu!

Odprte hiše Slovenije (krajše OHS) so največji arhitekturni festival v Sloveniji, ki enkrat letno javnosti odpre vrata zanimivih arhitekturnih stavb. Je pa OHS tudi pobuda, ki se zavzema za oživitev in boljše razumevanje grajenega prostora. Prav v sklopu slednjega je nastal projekt o "prvi ljubljanski pasaži", ki ji namenjamo današnjo oddajo. Torkov kviz o pasaži Neboričnik in pasaži palača Viktoria z arhitektkama Lenko Kavčič in Evo Eržen, Odprte hiše Slovnenije.

Jutri svoja vrata odpira 12. Tinta - festival stripa Ljubljana. Odlična iztočnica za Torkov kviz, v katerem se potopimo v sveti stripa za odrasle. Oziroma v risbe, ki se gibljejo med resničnostjo ter domišljijo in se ne boji humorja, kritiek ali angažmaja. Sogovornika: soorganizatorja festivala Tanja Skale (urednica revije Stripburger) in Izar Lunaček (stripar in filozof).

Več kot 4.000 let sta stara sarkofaga, ki sta iz Gize v Vipavo pripotovala pred 180 leti. Ravno letos torej obeležujemo to okroglo obletnico, ob kateri je nastala tudi razstava z naslovom "180 let od večnosti", ki so jo pripravili vipavski dijaki. Več o sarkofagih in Antonu Lavrinu, ki ju je dal pripeljati v Vipavo, v Torkovem kvizu pove Matejka Fajdiga, prof. za umetnostno zgodovino in knjižničarka na Škofijski gimnaziji Vipava.

23. september je pri nas od leta 2020 Dan slovenskega športa, zato je današnji torek zagotovo nadvse primeren tudi za to, da kakšnega od športov pobliže spoznamo. O kotalkanju več z Blanko Kante, trenerko umetnostnega kotalkanja in predsednico Kotalkarskega kluba Tivoli Ljubljana.

Z afriške celine prihaja poziv k oblikovanju sodobnejšega zemljevida sveta, ki bi Afriko upodabljal v pravi velikosti. Na projekciji, ki trenutno oblikuje naš pogled na svet je namreč velikost tega kontinenta popačena. Več izr. prof. Blaž Repe, dr. geografskih znanosti z Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Luminiscenca je "oddajanje svetlobe, ki ne nastane zaradi toplote, ampak drugih (kemičnih in fizikalnih) procesov," razlaga sogovornica Nataša Harish, ki je po poklicu farmacevtska tehnologinja, po duši pa ljubiteljica in raziskovalka gob. Ukvarja se s tremi vrstami luminiscenc, in sicer z bioluminiscenco, kemiluminiscenco in biofluorescenco. V Torkovem kvizu več o njeni podjetniški ideji, ki temelji na biofluorescenci.

Tehnologija, ki je nekoč delovala kot posebnost letališč, bank in varovanih objektov, je danes del skoraj vsake ulice, trgovine, javnega prevoza, naših stanovanj in telefonov. Če ste zdaj na cesti in se peljete v službo ali po opravkih, je velika verjetnost, da vas je ujela vsaj ena nadzorna kamera. Ne le, da jih uporabljamo za spremljanje prometa, ampak pomagajo tudi pri preprečevanju kriminala. Po drugi strani pa odpirajo pomembna vprašanja o zasebnosti, svobodi gibanja in o tem, koliko nadzora smo kot družba pripravljeni sprejeti. Koliko kamer nas v resnici spremlja, kdo ima dostop do posnetkov in kje je meja med varnostjo in pretiranim nadzorom? Ta in druga vprašanja odpira tokratni Torkov kviz, nanje pa odgovarja Bernarda Škrabar Damnjanovič, detektivna in mednarodna preiskovalka z več kot 20-letnimi izkušnjami, s katero se je pogovarjala Klara Eva Kukovičič.

26. avgusta 1740 se je rodil eden od pionirjev balonarstva – Francoz Joseph Montgolfier, ki je z bratom Etienom izdelal prvi balon na vroči zrak. In to je prava priložnost, da se o tem, kako baloni delujejo, poučimo v Torkovem kvizu. Naš sogovornik bo pilot Balonarskega centra Barje Grega Trček, ki se ukvarja s komercialnim balonarstvo. Pojasnil bo, kako delujejo baloni na vroč zrak in kako na plin ter kakšno znanje je potrebno za njihovo pilotiranje.

Eksploziv, mamila, pogrešane osebe, različne bolezni kot je rak ali sladkorna bolezen, to, ali je ženska noseča ali morda doji, vse to lahko s svojim smrčkom zavohajo psi. Na nek način lahko zavohajo tudi preteklost. Na podlagi vonja si ustvarijo predstavo o tem, kako velika je žival, katere vonj so zaznali, ter kakšne volje je. Zakaj jim nos služi toliko bolje kot ljudem, smo raziskali v Torkovem kvizu s pomočjo doktorice veterinarske medicine Iris Selan.

»Vsak val ima svoj veter,« pravi pregovor. Je pa to, da imajo vetrovi na Jadranu svoja imena, posebnost. Ponavadi namreč vetrove imenujemo kar po smereh neba. Sogovornik: jadralec in pesnik Karlo Hmeljak.

V naslednjih minutah bo zadišalo po kavi. Po prav posebni kavi! Tisti kavi, ki so jo nekoč uglajeni natakarji postregli meščanski klienteli v kavarni Evropa. Torkov kviz se namreč seli na križišče Gosposvetske in Slovenske ceste v Ljubljani, kjer je pred več kot 150 leti svoja vrata odprla ta znamenita kavarna. Sogovornik: Bogo Zupančič, arhitekturni zgodovinar in muzejski svetnik v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani.

"Trajna" je sicer pogovorna beseda. Fran pravi, da se tej vrsti frizure reče »trajna ondulacija«, kar pomeni »kodranje s toploto in kemičnimi sredstvi«. Več o trajni ondulaciji danes v Torkovem kvizu s frizerjem Borutom Kusterjem iz salona BKuster v Ljubljani, ki je med drugim povedal: "To je eden izmed najbolj zahtevnih in najmočnejših procesov, ki jih frizerji izvajamo na lasu. To je edini postopek, kjer je las klinično mrtev. Vse vezi so namreč pretrgane in las nima življenja. S fiksirjem nato spet vzpostavimo vezi in ga dejansko oživimo. Če na glavo ne bi dali fiksirja in bi spirali samo z vodo, bi bil las popolnoma uničen in bi odpadel."

Če nas je prvi julijski kviz odpeljal v Maribor, kjer smo si ogledali 100 let staro, obnovljeno Trafiko – Muzej za enega, nas današnji odpelje v Kranj, kjer prav tako spoznamo točko, ki mestno veduto krasi že 100 let oz. še malo dlje. Z Jankom Zupanom, lokalnim vodnikom v Kranju, se je na vodovodni stolp povzpela Darja Pograjc.

Slovenija je prepredena z gosto mrežo teh poti, skupaj več kot 10 tisoč kilometrov. Če bi jih raztegnili v ravno črto, bi po njih iz Slovenije lahko prišli do Tokia ali Los Angelesa. Za planinske poti pri nas skrbijo za to ustrezno usposobljeni markacisti Planinske zveze Slovenije. Pri planinski zvezi planinske poti delijo v tri kategorije, ki se med seboj razlikujejo po zahtevnosti in seveda glede na to, kam se odpravljamo, od nas zahtevajo ustrezen nivo znanja. O planinskih poteh in njihovem vzdrževanju je Aleš Ogrin govoril s predsednikom Planinske zveze Slovenije Jožetom Rovanom.

Poletje je pravi čas, da spakiramo kovčke, jih zložimo v prtljažnik in se odpravimo na pot! Na Balkanski Route 66. Ali pa na t. i. Peklensko cesto, ki je na nek način tudi Mitska cesta sonca in nostalgije. To so imena, ki so jih tej več kot 1.000 kilometrov dolgi cesti nadeli novinarski kolegi, ki so o njej že pisali. O Jadranski magistrali - njeni zgodovini in potencialih - več z arhitektom Petrom Gabrijelčičem.

Torkov kviz nas tokrat odpelje v Maribor. V enega najmanjših, če ne kar v najmnjši muzej pri nas. Zgolj dobrih sedem kvadratnih metrov ima, pa vendar se je vanj ob priložnosti stisnilo kar 38 obiskovalcev! Sogovornik: Jan Malec Svetel, kustos Muzeja narodne osvoboditve in "obertrafikant" Trafike - Muzeja za enega.

Bruto domači proizvod je zagotovo indeks, ki se v medijih pojavlja najpogosteje. In čeprav je BDP merilo gospodarske aktivnosti oz. eden od kazalnikov gospodarske razvitosti države, se zdi, da ga posredno razumemo tudi kot pokazatelja blagostanja družbe ali kakovosti življenja. Kar pa ne drži nujno (oz. povsem). V Torkovem kvizu zato danes o indeksih, ki morda malce bolje pokažejo, kako kakovostno živimo in kam se z ozirom nanje uvršča Slovenija. Sogovornica: Marta Gregorčič, dr. soc. in vodja Sektorja za socialne politike na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj.