Od ideje do kupca. In vse vmes.Živimo v svetu, kjer si nekaj zaželimo, to najdemo na internetu in že v naslednjem trenutku si želimo, da je pri nas doma.Kako danes zadovoljiti kupca? Kaj mu ponuditi? S čim ga prepričati? Kaj narediti drugače kot konkurenca? In kako poskrbeti, da bo vse to, kar dnevno naročamo, res v najhitrejšem času v naših rokah?Dva podjetnika, Petra Parovel (SWY Brand) in Simon Terbovšek (DFVU), o tem, kako sta začela, kako sta “vedela”, kaj trg potrebuje, in kako sta poskrbela, da njuni izdelki pridejo do kupcev.In Rok Izlakar, direktor GLS Slovenija, o tem, kako danes prepeljati in pravočasno dostaviti milijone paketov letno.📦Kaj je danes drugače kot še pred nekaj leti? Zakaj sta vstop Temu in Shein na evropski trg spremenila pravila igre in kako se temu prilagoditi? Kakšne zahteve imajo kupci? In kakšna bo logistika prihodnosti?👉 Zakaj je pomembno, da imaš poskrbljeno za celotno verigo – od ideje do kupca? In kaj vse se skriva vmes?🌟 Petra Parovel, SWY brand📊 Simon Terbovšek, DFVU📦 Rok Izlakar, GLS Slovenija
Kaj gledamo v Gazi? "Klavnico" ali genocid? Je sploh pomembno, kako rečemo dogajanju v Gazi? Po napovedi Izraela, da bo zavzel celotno območje Gaze in tako zadal »zadnji udarec« Hamasu, se odpirajo številna vprašanja.Od začetka povračilnih napadov Izraela na Hamas je v Gazi umrlo več kot 60 tisoč ljudi – več kot polovica med njimi so otroci in ženske. Izraelske sile so ubile tudi več kot 170 novinarjev. Tujim novinarjem je vstop v Gazo prepovedan, snemanje iz zraka pa onemogočeno, tudi takrat, ko so letala začela odmetavati prepotrebno humanitarno pomoč. Zaradi lakote je umrlo več kot sto ljudi. Po ocenah je poškodovanih ali uničenih 92 % vseh stavb v Gazi.Svet dogajanje spremlja predvsem prek posnetkov na družbenih omrežjih in v medijih. Protesti v podporo palestinskemu ljudstvu so v nekaterih državah prepovedani – zakaj? Zakaj so arabske države ob tem tako tiho?Francija, Velika Britanija, Kanada, Avstralija in še nekatere druge države so napovedale ali razmišljajo o priznanju Palestine. A kaj pravzaprav priznavajo? Kaj je od koncepta dveh držav sploh še ostalo?In kakšno sporočilo pošilja Slovenija s svojimi stališči, ko gre za zaostrovanje odnosa do Izraela?
Sogovornika sta dr. Faris Kočan s FDV-ja in Doc. dr. Martin Pogačardoktor znanosti s področja kulturologije, znanstveni sodelavec.
Trump služi, Slovenija obdavčujePa ga imamo, nov napovedani davek. Tokrat so na udaru kriptosredstva. Od 1. 1. 2026 naprej bodo namreč obdavčeni dobički fizičnih oseb, rezidentov Slovenije od dobička, ki ga bomo zaslužili pri kriptosredstvih. Državljani sami pa bomo morali vsako leto do 31. maja pripraviti evidence o pridobitvi in odsvojitvi kriptosredstev in sami izračunati davek. Ta bo 25 odstotkov. Poglejmo na drug konec sveta: kriptotrg je dosegel nov mejnik, saj je tržna kapitalizacija vseh kriptovalut presegla štiri bilijone dolarjev, pri čemer je delež bitcoina skoraj 60-odstoten. In vrednost enega bitcoina je ta trenutek več kot 103.000 evrov. Pospešek kripto valutam je dal Donald Trump, ki je podpisal prvi ameriški zakon o kriptovalutah, imenovan Genius Act. Ta ureja status stabilnih kovancev in predstavlja tudi dobre temelje za množično uporabo te tehnologije v finančni industriji. Evropa (Slovenija) obdavčuje in regulira, ZDA pa ... dominira. Tudi ko gre za kripto valute. Kaj takšna obdavčitev, ki jo morajo sicer potrditi še poslanke in poslanci v državnem zboru, pomeni za tiste Slovence, ki imajo v lasti kriptovalute? Koliko si minister sploh obeta od novega davka? Smešno, ocene se gibljejo med 2,5 in 25 milijoni evrob. Kdo ve? Ministrstvo ne! Prav gotovo pa vedo, da je to smešna vsota, če vemo, da se Slovenija vsak dan zadolži za 4,5 milijona evrov. Se spomnite obljube, da bo Slovenija prava kripto država, ker je v tem prihodnost? Je vladni ukrep - novi davek - res tisti, ki nas pelje na to prvo mesto? O tem, kaj torej storiti, ko razmišljate o varni starosti, varčevanju v plemenitih kovinah (ker, saj veste, zlato je vendarle zlato), vlagati v bitcoin, v današnjem podcastu. A pogovor prinaša mnogo več: od zgodovinskih pogledov na vrednost zlata in bitcona do posledic političnih špekulacij in začasnih ukrepov, ki so seveda postali stalni. Ni šlo niti mimo kovanca Donalda Trumpa, pri katerem zasluži del elite, ostali pa - dobimo davek.Sogovornika sta: Toni Čepon, Društvo BitcoinPeter Slapšak, Elementum
Nehajmo sanjati o nevtralnosti. Kaj pa potem? Kaj nam ostane? Potem ko je predsednik vlade Robert Golob obljubil, da bo Slovenija za NATO do leta 2035 porabila 5% BDP-ja, to je več kot 3,3 milijarde evrov, je doma naletel na težavo. Že sedaj nismo spoštovali obljube o 2% BPD-ja za obrambo, da bi dvignili porabo na 3%, pa nikakor ni sprejemljivo za Levico in SD. Kje je šele 5%. In imamo referendum o višanju stroškov za NATO, pa še napoved referenduma o tem, ali sploh še želimo biti del zavezništva. Pa pojdimo lepo po vrsti? Kaj bi oba referenduma pomenila? Kakšne zaveze dajeta politiki in kaj so ustavni pravniki povedali predsedniku vlade Golobu? Na tem sestanku je bil tudi nekdanji predsednik vlade in danes dekan Pravne fakultete Miro Cerar, eden od gostov. Kakšne možnosti za izstop iz zveze NATO imamo in kaj potem? Nevtralnost? Je to sploh realna možnost? In kaj “nevtralnost” prinaša in ali je res cenejša? O tem obramboslovka Jelena Juvan. Kaj pa sledenje obljubam o 5% BDP-ja? Je to le politična obljuba in nam tega nikoli ne bo treba izpolniti? Pa sploh lahko najdemo še dodatno milijardo ali dve za vojsko vsako leto? Kaj pa obljube, da bo to multiplikator domačega gospodarstva? Da, za velike države, zagotovo ne za Slovenijo, pravi ekonomist Bogomir Kovač. O realnosti in razumljivih in upravičenih dvomih z: - Dr. Mirom Cerarjem,- Dr. Jeleno Juvan,- Dr. Bogomirjem Kovačem.
3,5mrd letno izpuhti zaradi korupcije. Pred nami pa so največji posli v zgodovini države.
Vroče poletje imamo. Vročinski val se kar ne neha. A tiste glavne stvari, ki bodo še kako vroče jeseni, se dogajajo v klimatiziranih pisarnah. V Svobodi in SDS-u je čutiti vedno več živčnosti ob pojavljanju "novih" in "starih" imen, ki bi rada v politični prostor prinesla nekaj novega.
Je res logično, da imamo samo dve veliki stranki, ki narekujeta politiko države, pa naj bo ta le in izključno leva ali pa le in izključno desna? Sta edina, ki znata voditi državo res le Janez Janša in Robert Golob, ostali pa lahko le sodelujejo, a levi le z levimi in desni le z desnimi?
Kaj pa, če se karte premešajo? Kaj pa, če bosta za mandat tako Golob ali pa Janša potrebovala partnerja s sredine? In kaj bo ta partner prinesel? Novo politiko ali le ponovitev tega, kar gledamo zadnjih 35 let?
Anže Logar, predsednik Demokratov, in Marko Lotrič, predsednik stranke Fokus, sta bila gosta. Pred nami so največji investicijski cikli, med drugim 5% BDP-ja za obramb in NEK2, že zdaj pa nam korupcija letno pobere 3,5 milijarde evrov. Bo korupcije le še več? Kako lahko verjamemo, da bomo v boju z njo uspešni, ko pa politiki v vrhu države ob korupciji ne nosijo nobenih posledic?
Kakšen pogled na korupcijo in rešitve prinašata Lotrič in Logar? POSLUŠAJ PODCAST: Spotify: https://open.spotify.com/user/31jd45bn7rkrkliuldr7cnoae44i/playlistsApple Podcasts: https://podcasts.apple.com/si/channel/sbc/id6470642558SPREMLJAJTE NAS TUDI:SBC spletna stran: https://www.sbc.siSBC podcast: https://www.sbc.si/podcastFacebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikovLinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-clubInstagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclubTikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
Spal bom, ko bom umrl. No, malo bolj milo rečeno, za spanec zdaj res nimam časa. Saj se bom naspal po koncu tega obdobja. Pa veste, da se v resnici ne da naspati na zalogo ali pa za nazaj? Da so dovolj trije dnevi, ko ne spimo, pa se v našem telesu že začnejo dogajati spremembe. Koliko ur pa je sploh treba spati? Nekateri največji umi se radi pohvalijo, da spijo le nekaj ur na dan. Ampak takšno srečo ima v resnici izjemno izjemno malo ljudi. Ostali bi morali spati. Ker posledice neprespanosti so izjemno hude. In v današnji družbi je vedno več bolezni, ki izvirajo iz pomanjkanja spanca. Dan ponavadi večina izmed nas začne s kavo? Že to pove dovolj pravi prof. Dr. Leja Dolenc Grošelj, ki se z motnjami spanja in posledicami ukvarja že desetletja. A kava je še najmnjši problem. Kaj vse počnemo narobe, kaj se dogaja z našim telesom in kam nespanje pelje? Na Ekonomski fakulteti izvajajo raziskave o posledicah nespanja. Med lastniki podjetij, medicinskim osebjem, športniki. In podatki so izjemno zgovorni pravi prof. dr. Matej Černe. Življenje si moramo razdeliti na tri časovna obdobja: spanje, delo in čas za nas. In če enega od teh začnemo kratiti in krajšati se bo vse podrlo. In ko se, kaj storiti? Kdaj začutiti, da telo ne zmore več, da je vedno več napora in utrujenosti posledica nečesa? Kje se ustaviti in reči: Ok, tako ne gre, začeti moram drugače?" O tem pa Tadej Kreča, ki je izgorel in ki zdaj verjame, da svoje telo posluša bolje. O spanju, nespanju in posledicah v tokratnem aktualnem podcastu. POSLUŠAJ PODCAST: Spotify: https://open.spotify.com/user/31jd45bn7rkrkliuldr7cnoae44i/playlistsApple Podcasts: https://podcasts.apple.com/si/channel/sbc/id6470642558SPREMLJAJTE NAS TUDI:SBC spletna stran: https://www.sbc.siSBC podcast: https://www.sbc.si/podcastFacebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikovLinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-clubInstagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclubTikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
Za Dana Lenarda ste gotovo že slišali. Je "oče" največjih in najlepših luksuznih ladij na svetu. Ja, Slovenec je tisti, ki dobi naročilo najbogatejših ljudi na planetu, naj jim zriše plavajoči spomenik, nekaj, kar osupne, ko pripluje v naše vidno polje. Dan Lenard še vedno čara tako kot je pred desetletjem. S svinčnikom. Ker verjame, da ima človek več kot ima umetna inteligenca ali robot. Kako torej nastajajo prve skice in nato načrti? Koliko ljudi zaposluje gradnja super luksuzne jahte? In kako se sam počuti v družbi naročnikov, ki so med najbogatejšimi zemljani?In tudi o povsem drugačnem svetu, svetu kjer je le on sam na jadrnici, odvisen od vetra, valov in svoje intuicije. In tako je preplul Atlantik, brez kompasa, elektronike in motorja. Zakaj? O vsem tem je Gregor Trebušak govoril z Danom Lenardom na letošnji Internautiki v Portorožu. Pogovor, ki razkrije več kot le luksuz – razkrije človeka za svinčnikom.POSLUŠAJ PODCAST: Spotify: https://open.spotify.com/user/31jd45bn7rkrkliuldr7cnoae44i/playlistsApple Podcasts: https://podcasts.apple.com/si/channel/sbc/id6470642558SPREMLJAJTE NAS TUDI:SBC spletna stran: https://www.sbc.siSBC podcast: https://www.sbc.si/podcastFacebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikovLinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-clubInstagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclubTikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
Zakaj padamo? Številke in napovedi nam ne napovedujejo ravno lepe prihodnosti. Največji padec BDP-ja med državami EU-ja pomeni manj denarja v državnem proračunu. Sloveniji grozi tudi manj zanimanja med nemškimi vlagatelji, kaže raziskava Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Sodelujoči v raziskavi so Slovenijo uvrstili na deveto mesto najbolj privlačnih držav v srednji in vzhodni Evropi, lani je bila na prvem mestu. Med glavnimi negativnimi dejavniki ostajajo visoka davčna obremenitev in visoki stroški dela. Kaj vse je krivo za padec konkurenčnosti, za slabše obete v prihodnosti in kje se vendarle dobro držimo in imamo priložnosti? O tem s Katjo Stadler s Slovenko - nemške gospodarske zbornice, Jankom Koprivcem, lastnikom Silica in Igorjem Mastenom, ekonomistom.
Na letošnjem Giru se žal za Slovence ni izteklo tako, kot smo si želeli. Naš as Primož Roglič je namreč zaradi posledic padcev odstopil. A to ne spremeni dejstva, da je Slovenija v kolesarstvu velesila! In enako tudi v vsem ob kolesarskem dogajanju.V Gorici smo tako ob robu etape Gira govorili o poslu in športu, ki se ves čas prepletata. K temu pa smo primešali še malo kulinarike. Trije sogovorci pa so, vsak s svojega področja, dodali še pogled na to, kako je biti uspešen in zakaj to Slovencem tako dobro uspeva. Recept pa je...Izvedeli ga boste v podcastu z Jocem Pečečnikom, predsednikom SBC, Milanon Erženom, šefom kolesarske ekipe Bahrain Victorious, in Martinom Jezerškom, direktorjem družinskega podjetja Jezeršek.
Tri leta je minilo od začetka vodenja vlade pod Robertom Golobom. Če so vodenje države res prevzeli v času, ko se je Evropa spopadala z energetsko krizo in so zdaj soočeni še s trgovinsko vojno ZDA z vsemi, tudi EU, je zato na mestu vprašanje, kaj so naredili za našo odpornost doma? Predsednik vlade pravi, da delovanje koalicije temelji na prepričanju, da so javno zdravstvo, javno šolstvo in močni socialni in podporni sistemi tisto, kar dela "Slovenijo drugačno od naših sosed tudi znotraj Evrope, ker gradi družbo solidarnosti". Golob je ob tem poudaril, da nameravajo na tej poti vztrajati "ne glede na različna mnenja, ki prihajajo od drugod". Kaj pa če bi vendarle poslušali in slišali še drugačna mnenja? Največji padec BDP-ja v EU, padec konkurenčnosti v regiji, na kar opozarja raziskava Slovensko-nemške gospodarske zbornice, pa odprta vabila z mnogo bolj ugodno davčno politiko za naša podjetja na Hrvaškem. Je res to vredno preslišati? Živimo v iluziji, da je vse dobro, ali je res precej dobro? O tem z Igorjem Akrapovečim in Markom Bitencem, članoma upravnega odbora SBC-ja.
Manj žuželk, nič več smrek v naših gozdovih, pozabimo na smučanje v gorah...Da se narava okoli nas izjemno hitro spreminja dnevno beremo in poslušamo. Pa to zares občutimo? Ali v to verjamemo in zato ukrepamo?Prejšnji teden je svoj 99ti rojsni dan praznoval sir David Attenborough, legendarni televizijski ustvarjalec, raziskovalec, opazovalec – in pričevalec sprememb na našem planetu. S kamero je začel raziskovati živalski in rastlinski svet v 50tih letih prejšnjega stoletja! 70 let skrbi, da vidimo izjemne lepote našega planeta. A zadnja leta tudi, kako velike spremembe se dogajajo.Ampak saj pri nas pa ni tako slabo kajne? Smo tretja najbolj gozdnata država v Evropi, imamo “preveč” medvedov, risa smo vrnili v naravo. Snega pozimi resda ni veliko, a so poletja zato bolj dolga. Kaj je laže, iskati opravičila ali se resno vprašati po vzrokih in slišati, kaj vse bodo posledice?Poglejmo nekaj številk:Biomasa letečih žuželk je v 20 letih upadla za več kot 75 %.Število ptic na kmetijskih območjih se je zmanjšalo za več kot tretjino.Rastline cvetijo tudi do 4 tedne prej, opraševalci zamujajo.Svetovna temperatura se je dvignila za 0,5 °C, v Sloveniji pa za več kot 2 °C od industrijske dobe.Poplave 2023 niso bile naključje – so del trenda.Kakšen planet bomo pustili svojim otrokom? O tem brez olepševanja govorimo v podcastu z izjemnimi gosti:🧬 dr. Mateja Kišek Vovk – strokovnjakinja za gozdno genetiko in dendrologijo🪶 dr. Davorin Tome – ornitolog, naravovarstvenik, fotograf🌡️ Gregor Vertačnik – klimatolog z Agencije RS za okolje
Prihaja uradno obvestilo GURS-a: kako so ovrednotili vašo nepremičnino?Naslednji teden boste v poštnem nabiralniku ali v e-poštnem predalu prejeli uradno obvestilo Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) o tako imenovani posplošeni vrednosti vaše nepremičnine. Gre za del zakonsko določenega postopka, ki ga GURS izvaja vsakih nekaj let – to je t. i. množično vrednotenje nepremičnin.📌 Kaj to pomeni?Država za vsako nepremičnino – hišo, stanovanje, garažo, zemljišče – na podlagi posebnega modela oceni vrednost, ki jo imenujemo "posplošena vrednost". Ta ne pomeni točne tržne cene, ampak je ocena, ki upošteva:lokacijo,velikost,leto gradnje,stanje nepremičnine,in druge parametre, kot je npr. dostopnost ali komunalna opremljenost.📣 Zakaj je to pomembno?Posplošena vrednost lahko vpliva na višino morebitnega davka na nepremičnine (če bo uveden).Lahko vpliva tudi na izračun socialnih transferjev, štipendij, subvencij.Če se z vrednostjo ne strinjate, lahko vložiš zahtevo za spremembo – a le v določenem roku.📬 Gost, direktor Gurs-a Tomaž Petek odgovorarja na vprašanja, ki jih ima skoraj vsak lastnik nepremičnine. In razloži, zakaj sistem ni popoln – a je odprt za popravke.
Cestnine, birokracija in prihodnost transporta. O tem v tokratnem podcastu. Spraševali smo se, ali Slovenija še drži svojo prednost na križišču transportnih poti med vzhodom in zahodom? Zakaj naši avtoprevozniki izgubljajo konkurenčnost in kako vplivajo birokracija, infrastruktura, delovna sila in digitalizacija?
O izzivih, težavah in rešitvah v transportu, panogi, ki slovenskemu BDP-ju prinaša več kot 6% Miha Bezjak, direktor F.A. Maik, Mart Dekleva, DKV Mobility Slovenija, in Miloš Milač, novinar Financ in urednik revije Prevozi
Kakšni so odgovori na vprašanja:
Vse poti po smrti papeža Frančiška vodijo v Rim. Med tistimi kardinali, ki imajo volilno pravico, pa že tečejo pogovori o tem, kdo naj bo tisti, ki naj vodi cerkev in postane "rimski škof". A kakšna je zapuščina papeža Frančiška? Bil je najbolj ljudski papež, nikoli ni izpustil nikogar, ki je bil povsem na robu družbe. Sprejemal je vse, pa naj bodo skrajni levičarji ali desničarji, govoril je z vsemi. In si prav zato nakopal tudi jezo, nerazumevanje, morda celo sovraštvo znotraj cerkve. In prav to, da je veliko in vedno bil pripravljen govoriti, je papeža približevalo množicam, v Vatikanu pa povzročalo sive lase, saj so morali ničkolikokrat pojasnjevati njegove besede. Zdaj bodo v Vatikan romali vsi, tudi tisti politiki, ki papeževih naukov absolutno niso želeli slišati, kaj šele upoštevati. Kaj je ves čas govoril? Kako je živel? Zakaj je bil marsikje premalo odločen, tudi ko gre za patra Rupnika in konec koncev za večjo vlogo žensk v cerkvi? O papežu Frančišku s tiskovnim predstavnikom slovenske škofovske konference Gabrijel Kavčič in Alenom Salihovićem, novinarjem radia Ognjišče. Pravita, da se Frančišek verjetno zdaj smeje, saj je še ob smrti ponagajal, ker se mediji ukvarjajo z njegovo krsto. Mi smo se sicer z njegovim življenjem in zapuščino.
Turčija, 85-milijonska država na križišču ključnih trgovskih, političnih in vojaških interesov, je postala globalni igralec, ki se mu nihče ne more izogniti. Ko je v priporu pristal Ekrem İmamoğlu, župan 15-milijonskega Istanbula in največji politični izzivalec dolgoletnega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, so se po vsej državi razplamteli protesti. Ti so bili hitro zatrti – z aretacijami, blokadami družbenih omrežij in nadzorom nad mediji. Toda vrenje pod površjem ostaja. Erdogan sicer ostaja suveren – pogaja se in sklepa dogovore z vsemi: z Rusijo, Kitajsko, ZDA, Izraelom, Evropsko komisijo in voditelji držav članic EU. Turčija je postala ena ključnih držav v novi svetovni razporeditvi moči.V podcastu se sprašujemo:Zakaj je Turčiji uspelo postati tako pomembna?Kako izgleda njeno gospodarstvo od znotraj?Kakšne priložnosti ponuja slovenskim podjetjem?In kakšno vlogo ima v regiji, kjer je evropski vpliv vse manjši?
Živimo v času, ko je res dovoljeno že skorajda čisto vse. Če v ZDA po uradih čisti najbogatejši državljan sveta, če najmočnješi predsednik na planetu pošlje pogodbo Ukrajini, češ, vzeli vam bomo drage kovine, ter ob tem še grozi Grenlandiji, da jo bo priključil, kje so torej meje? In doma? Če predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič privzdigne krilo v hramu demokracije zaradi provokacij opozicijskega poslanca, če predsednik vlade razglasi predsednico države za nesposobno, če šef opozicije ves čas žali sodnice in sodstvo...so vse meje poteptane. V kaj torej, ko gre za državo, verjeti? Kje so norme in pravila, kje so zakoni? Kdo to sploh še spoštuje in zakaj bi? A ko govorimo, da si želimo delujočo državo, potem je treba prav to spremeniti: potrebno je verjeti v državne institucije, jim zaupati in jim pustiti delati. A hkrati biti do napak kar se da kritičen. Treba je spoštovati zakone. O tem, da smo meje poteptali z izredno profesorico dr. Vesno Godino Vuk in prof. dr. Matejem Avbljem.
Pa smo dočakali enega najpomembnejših dni za ZDA, kot ga je poimenoval ameriški predsednik Donald Trump. Ampak kaj vse te carine, ki jih je uvedel do praktično vseh, tudi najbolj prijateljskih držav, pomenijo za prihodnost? Kaj se bo zgodilo s svetovnim gospodarstvom? Kako se bo to poznalo na podjetjih in velikih tovarnah v Evropski uniji in v Sloveniji? Je to le še ena nova klofuta zaveznika, ki pa lahko spodbudi EU? Je rešitev bolj tesen stik s Kitajci? Predvsem je jasno, da je Trump naredil to, kar najbolje zna: s pozicije moči je začel nova pogajanja, v katerih bo pa vse odvisno od enotnosti Evropske unije. Kako se bomo torej izpogajali, prilagodili in pomagali domačemu gospodarstvu? O tem v aktualnem podcastu.
Do 2. aprila imajo osnovnošolci čas, da oddajo svoje prijave za vpis v srednje šole in gimnazije. Časa za odločitev je bilo veliko. Dovolj? Odvisno. Če si mlad in veš, kaj bi rad počel v življenju, potem je bilo enostavno. Nekaj pa je tudi takšnih, ki se pri 14-ih vendarle še ne vidijo v poklicu, ki jih čaka čez desetletje.
Na podlagi česa se mladi danes odločajo za vpis naprej? Kaj vpliva? Okolje, starši, prijatelji? Kakšno vlogo igrajo predstavitve poklicev v šolah in kakšne predstavitve šol?
Kako mladi, ki so torej pred eno najpomembnejših prelomnic v življenju, sploh vidijo prihodnost? Na kaj so pozorni in kaj je zanje pomembno?
Pogovor z učenci OŠ Mengeš kaže, da si velja večkrat vzeti čas zanje in jim prisluhniti. So namreč povsem takšni, kot smo bili mi v njihovih letih.
Imate zavarovan avto? Seveda! Kaj pa hišo ali stanovanje? Ste zavarovali svoje hišne ljubljenčke? Razumljivo, obisk veterinarja je izjemno draga stvar.Pa ste zavarovali sebe in otroke, ko ste odšli na morje v tujino? Kako pa je z vašim varčevanjem za pokojnino? Saj bo država dala, kajne? Saj mora, zato pa jo imamo. Pa še varčevanje? Denar imamo seveda na računu. No, dejstvo je, da ga imamo Slovenci na računih kar 30 milijard evrov!Ampak, kaj pa naj? Zaupamo skladom in delnicam? Dajte no, saj poznamo zgodovino! Da bi denar oplemenitili z vlaganjem? Kdo pa temu verjame?Smo v Evropskem tednu denarja. To je pobuda, namenjena spodbujanju finančnega izobraževanja po vsej Evropi. O tem se naši otroci v šoli ne učijo veliko. Jih znamo naučiti starejši?Kako ste kaj odgovorili na vsa zgornja vprašanja? O finančni pismenosti tokrat z Majo Kramberger, direktorico Slovenskega zavarovalnega združenja, finančnim svetovalcem Brankom Železnikom in namestnikom direktorja oddelka za odnose z investitorji NLB Petrom Jančičem.
SPREMLJAJTE NAS TUDI:SBC spletna stran: https://www.sbc.siSBC podcast: https://www.sbc.si/podcastFacebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikovLinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-clubInstagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclubTikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
Čas, ki ga naši otroci preživijo s telefoni v rokah, se,
iskreno, enako kot pri nas odraslih, meri v urah na dan.
Posledice pa so katastrofalne. Vse več je motenj pozornosti,
težav pri branju in razumevanju snovi, opazen je padec učne
uspešnosti. Tu so še duševne težave, kot so tesnoba,
depresija in nizka samopodoba. Zato verjamemo, da poziv za
zakonsko omejitev uporabe zasebnih telefonov in drugih
digitalnih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah
Odklopi.net. ni šel mimo vas. Kaj bi spremenil? Bi prepoved
uporabe telefonov v šolah res pomagala? Kako bi to izvedli?
In zakaj nekateri dvomijo, da več zakonov pelje v kaos in da
to prav gotovo ne bo rešilo problema, ki pa ga nihče ne
zanika.
V tokratni aktualni temi z Gregorjem Trebušakom dr.
Sebastjan Kristovovič, dr. Dejan Verčič in Lara Romih,
predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije.
SPREMLJAJTE NAS TUDI:
SBC spletna stran: https://www.sbc.si
SBC podcast: https://www.sbc.si/podcast
Facebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikov
LinkedIn:
https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-club
Instagram:
https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclub
TikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
