Mars je poleg Zemlje najbolj obiskan planet v Osončju in včasih se zdi, da na njegovem površju ne moremo odkriti nič več novega. A vedno znova se na njem najde kaj nepričakovanega. Tokrat bomo spregovorili o novoodkritem vulkanu. Dolgo smo čakali na Observatorij Vera C Rubin, grozno ambiciozen projekt, ki naj bi prinesel revolucijo v raziskovanju vesolja. No, videli smo prve slike testnih opazovanj in moramo priznati, da so nas navdušile. Nekoliko manj navdušuje razvoj rakete Starship, ki je pred nekaj tedni eksplodirala na vzletni ploščadi. Na južnem nebu pa se je pojavila eksplozija nova in nas spomnila, da še vedno čakamo na napovedano novo v ozvezdju Severna krona.

Prve slike observatorija Vera C. Rubin:

https://rubinobservatory.org/news/first-imagery-rubin

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

Naslovnica je ena izmed slik, ki jih je objavil Observatorij Vera C. Rubin (Avtorstvo: NSF–DOE Vera C. Rubin Observatory)

Galaksija Andromeda je na poti proti nam in le vprašanje časa je, kdaj bo trčila z našo galaksijo. Izkaže se, da je na to vprašanje težje odgovoriti, kot smo mislili do sedaj. Plovilo Solar Orbiter se počasi odmika od ekliptične ravnine. Te dni nam je plovilo postreglo s prvimi posnetki Sončevih polov. Rakete škodijo ozonski plasti, ki nas ščiti pred UV svetlobo s Sonca. Ampak, kako škodljive so pravzaprav? In še o kitajski misiji Tianwen-2, ki je začela potovanje do majhnega asteroida.

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

Sliko za ozadje je posnel Solar Orbiter. Avtorji: ESA & NASA/Solar Orbiter/EUI Team, D. Berghmans (ROB)

Odkritja pritlikavih planetov so prava redkost. Tiste, ki so nam relativno blizu, smo že vse odkrili. Tisti v bolj oddaljenih delih Osočnja pa so tako temni, da jih težko najdemo. Novoodkriti pritlikavi planet s čudno orbito je pokazal, da Osončja onkrat Neptunove orbite še zdaleč ne poznamo dobro. Uroš Fink, mojster astro-pokrajinske fotografije, se je zopet izkazal na tekmovanju za najboljšo fotografijo Rimske ceste. Plimsko raztrganje zvezde nam je razkrilo, da 600 milijonov svetlobnih let oddaljena galaksija gosti kar dve supermasivni črni luknji. In še nekaj malega o Luni, našemu enemu in edinemu naravnemu satelitu.

Povezava do astrofotografskega tekmovanja:

https://capturetheatlas.com/milky-way-photographer-of-the-year/

Povezava do radijske oddaje Hevreka: vrhunska astro-pokrajisnka fotografija:

https://www.raiplaysound.it/audio/2025/03/Hevreka-del-31032025-6776fb2e-a80b-4e7d-bfac-a91c08f82872.html

*****

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

Slika, uporabljena za ozadje:

Orbite 96 od 109 znanih pritlikavih planetov in objektov, ki se nahajajo onkraj orbite Neptuna. (Avtor: Nrco0e; CC BY-SA 4.0)

V primerjavi z velikostjo vesolja je Zemlja praktično zanemarljiva. A vendar je še ne poznamo dovolj dobro. Kako so ekosistemi na planetu povezani in na kaj so občutljivi? Kako človekova dejavnost vpliva na ekosisteme in na podnebje? Dandanes imamo za iskanje odgovorov na takšna in podobna vprašanja na voljo četo satelitov. A vedno ni bilo tako. V tokratni epizodi si bomo pogledali, kako so naravo raziskovali v preteklosti. Bolj natančno, govorili bomo o Alexandru von Humboldtu, raziskovalcu in piscu, ki je pred več kot dvesto leti naravo razložil na način, kot jo razumemo še danes. Raziskovalec, pesniška duša, revolucionar - vse to in še več je bil Humboldt.

Povezava do Humboldtove Naturgemälde:

https://www.avhumboldt.de/?p=11781

V podkastu smo uporabili naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Oglašanje gologlavega orla (Credit: National Park Service):

https://www.nps.gov/yell/learn/photosmultimedia/sounds-goldeneagle.htm

Fantasy, Op. 49, Frederic Chopin, pianist Shuwen Zhang (CC BY-NC 3.0)

Nasina sonda Lucy je na poti k asteroidom, ki spremljajo Jupiter. Na dolgem potovanju pa ni povsem osamljena. Ravno te dni je potovala mimo asteroida Donaldjohnson in nam razkrila njegovo nenavadno obliko. Na južnem nebu se medtem dogaja prava drama. Galaksija Veliki Magellanov oblak je na dobri poti, da na kosce raztrga manjšo galaksijo Mali Magellanov oblak. Spet je odmevala novica o odkritju sledov življenja na eksoplanetu. Kratek povzetek novice bi bil: ne. V podkastu pa "odkritje" obravnavamamo nekoliko bolj podrobno. In še o vesoljskem teleskopu Hubble, ki te dni praznuje častitljivih 35 let.

Naslednja epizoda bo na sporedu 20. maja.

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

Kar izgleda kot nedolžen zvezdni trojček, bi lahko v prihodnosti predstavljalo nevarnost življenju na Zemlji. V tem vesoljskem trilerju se znajdejo izbruhi sevanja gama, spirale in izumrtja. Kitajski raziskovalci so odkrili, da je oddaljena stran Lune bolj suha od bližnje strani lune, kar glede na modele ni nepričakovano. In še o novi najbolj natančni meritvi Uranovega dneva.

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

Za izdelavo naslovnice smo uporabili ilustracijo izbruha sevanja gama (avtor: NASA/GSFC).

Satelit Kepler je med leti 2009 in 2018 lovil eksoplanete - in jih tudi ogromno našel. Izjemno uspešna misija je poskrbela za pravo malo revolucijo v razumevanju eksoplanetov in njihovih gostujočih zvezd, zato ji bomo danes posvetili dobršen del epizode. Govorili bomo tudi o prvi detekciji aurore na Neptunu. Na koncu se bomo dotaknili Sonca, ki te dni pozornost lovi na različne načine.

Povezava do knjige "Hidden in the heavens":

https://press.princeton.edu/books/hardcover/9780691242477/hidden-in-the-heavens

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

Astronomi so našli že 35. satelitsko galaksijo sestrske galaksije Andromeda. Ta galaksija je izredno majhna in po sedanjem razumevanju razvoja galaksij ne bi smela obstajati. Ampak kdo smo mi, da bi naravi govorili, kaj lahko in kaj ne? Saturn je čez noč dobil 128 novih lun. No, lune so bile že dolgo časa tam, le da so jih astronomi odkrili šele pred kratkim. Toplogredni plini bi lahko v prihodnosti mešali štrene tudi satelitom oziroma prizadevanjem, da bi iz vesolja odstranili čim več nedelujočih satelitov. Observatorij Vere Rubin je dobil še zadnjo veliko komponento. Prejšnji teden so na teleskop inštalirali gromozansko kamero s 3200 megapiksli.

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

Satelit Gaia se po več kot desetih letih opazovanja vesolja poslavlja. Raziskovalci kar ne morejo prehvaliti satelita in njegovega izjemnega prispevka k znanosti. Dvojne zvezde, eksoplaneti, črne luknje, asteroidi, kvazarji - skorajda ni področja astrofizike, kjer ne bi Gaia v zadnjih letih pustila svoj pečat. Poseben dogodek zahteva posebno oddajo. O uspešni misiji se bomo pogovarjali z gostjama prof. Andrejo Gomboc in dr. Marušo Žerjal.

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Za ozadje smo uporabili ilustracijo satelita Gaia. Avtorji: ESA/ATG medialab; background: ESO/S. Brunier

Tako kot zrcala v naših kopalnicah se tudi zrcala na teleskopih umažejo. Čiščenje slednjih je nekoliko bolj zahtevno od tega, kar počnemo doma. Predstavljate si, da imate osemmetrsko zrcalo. Ali pa 798 zrcal, ki morajo biti ves čas čista kot solza! V tej epizode nekaj malega o čiščenju zrcal teleskopov. In tudi o tem, na kakšni razdalji bi vesoljci še lahko detektirali človeško civilizacijo. Zaključimo z novico o študiji prgišča asteroida Bennu, ki ga je leta 2023 na Zemljo dostavilo plovilo OSIRIS-REx. V asteroidu so bolj ali manj vse organske spojine, ki jih potrebujemo, da poustvarimo življenje na Zemlji.

Povezava do ESO bloga:

https://www.eso.org/public/blog/exploding-snow/

Povezava do članka, v katerem Sheikh et al. raziskujejo, do kam bi lahko detektirali Zemljine tehnopodpise:

https://arxiv.org/pdf/2502.02614

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

Zemlji se približuje potencialno nevaren asteroid. Ali nas bo zadel ali ne? Verjetno ne, ampak vseeno velja biti previden. Pogledali si bomo različne usode planetov. V večini primerov gre za kataklizmnične scenarije, ki se jim bo Zemlja izognila. V večini primerov, a ne vseh. Ob robantenju novega Ameriškega vodstva razmišljamo, kaj se bo dogajalo v z vesoljem povezani znanosti v Ameriki in Evropi.

Slika Merkurjevega repa:

https://earthsky.org/space/how-to-capture-mercurys-sodium-tail/

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

Merkur je najmanjši planet v Osončju, a je vseeno igral kar pomembno vlogo v zgodovini znanosti. Te dni ga je obšlo evropsko plovilo BepiColombo, zato ga bomo počastili v našem podkastu. Beseda bo tekla tudi o majhnih rdečih pikah, ki v resnici niti niso tako majhne. Paničarji so zaradi teh pred nekaj leti odkritih galaksij trenutne modele vesolja že metali v koš, a izgleda, da so bile bojazni prenagljene. V podkastu na hitro tudi o znanstvenem satelitu, ki gre v večno orbitališče, novem teleskopu na obzorju, oddaljenih zvezdah in (spet enkrat) svetlobnem onesnaženju.

POPRAVEK: To je bil šesti, ne sedmi oblet Merkurja plovila BepiColombo.

Povezava na oddajo Hevreka - Mednarodna vesoljska postaja:

https://www.raiplaysound.it/audio/2024/11/Hevreka-del-23122024-11e162d4-b210-48a2-a2ff-3dd8a7a044fd.html

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

Med krajšimi novicami o vesoljskih plovilih smo uporabili tudi zvok alarma na Mednarodni vesoljski postaji (ESA, CC BY-SA IGO 3.0 ):

https://soundcloud.com/esa/international-space-station-warning-alarm

Nihče pri zdravi pameti si ne bi želel biti preblizu Soncu. Razen znanstvenikov, ki proučujejo Sonce. Ti navdušeno spremljajo vesoljsko sondo Parker, ki se je na božični večer Soncu približala bližje, kot katerokoli drugo plovilo v zgodovini. Nekoliko bližje nam je Luna. Nova raziskava pravi, da nam Luna kaže mlajši obraz, kakršnega ima v resnici. Izkaže se, da lunarni lifting vključuje apokaliptične mega supervulkane. Slovenija je postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije (bravo!). Pogledamo si še, kako je šlo raketarstvu v 2024 in na kaj moramo biti še posebej pozorni v letu 2025.

Povezava na oddajo Hevreka - Mednarodna vesoljska postaja:

https://www.raiplaysound.it/audio/2024/11/Hevreka-del-23122024-11e162d4-b210-48a2-a2ff-3dd8a7a044fd.html

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

Med krajšimi novicami o vesoljskih plovilih smo uporabili tudi zvok alarma na Mednarodni vesoljski postaji (ESA, CC BY-SA IGO 3.0 ):

https://soundcloud.com/esa/international-space-station-warning-alarm

Obstaja poklic vesoljskega varuha. To je nekdo, ki skrbi, da na Zemljo ne prinesemo biološko nevarnega vzorca iz vesolja. Po drugi strani pa razmišlja tudi, kako preprečiti, da mi ne svinjamo drugih svetov. Beseda bo torej tekla o vesoljski karanteni. Na hitro se bomo ustavili na Antarktiki, kjer se podnebne spremembe odražajo na različne načine. Med drugim so pogoji vedno boljši za rast mahu. Zaključimo pa s plesočimi supermasivnimi črnimi luknjami. Njihov ples očitno moti pulzarje v naši Galaksiji in to radovednim ljudem pomaga pri raziskovanju črnih lukenj.

Do naslednje epizode bo potrebno nekoliko počakati - vrnemo se v prvi polovici januarja.

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

Betelgeza je ena najbolj znanih zvezd na nebu, a vendar se zdi, da je sploh ne poznamo. Znanstveniki so pravkar prišli na idejo, da ima zvezda sestro dvojčico. Koliko resnice je v tem? Minilo je 50 let odkar je človeštvo z največjim radijskim teleskopom na svetu poklicalo vesoljce. Odgovor še čakamo. In še o knjigi Orbital pisateljice Samanthe Harvey, ki je dobila nagrado Booker za najboljši roman v angleščini. Knjiga se dogaja na Mednarodni vesoljski postaji, torej je kot nalašč za krajšo predstavitev v našem podkastu.

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

Slike, uporabljene za naslovnico:

- prava slika Betelgeze (Avtor: ESO/J. Drevon et al.)

- Mednarodna vesoljska postaja (Avtor: NASA)

Kako najti tehnološko izjemno napredne vesoljske civilizacije? S pomočjo infrardeče svetlobe. Vsaj tako je trdil Freeman Dyson, po katerem je poimenova Dysonova sfera, velikanska hipotetična struktura, s katero energije željni hipotetični vesoljci lovijo nehipotetično zvezdno svetlobo. Govorili bomo tudi o napovedi Kitajske, da želi že leta 2028 z novo misijo iti iskat vzorec Marsovega površja in ga prinesti nazaj na Zemljo. Kako debelo sta morali pogledati Nasa in Esa ob tej napovedi. Pa še nekaj vesoljskih drobtinic navržemo, o katerih si več lahko preberete tudi na naši spletni strani.

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

Med krajšimi novicami o vesoljskih plovilih smo uporabili tudi zvok alarma na Mednarodni vesoljski postaji (ESA, CC BY-SA IGO 3.0 ):

https://soundcloud.com/esa/international-space-station-warning-alarm

Vir slik na naslovnici:

- Mars, posnet z orbiterjem Hope. Avtor: Kevin Gill

- Ilustracija Dysonove sfere. Avtor: Kevin Gill

Podkast Portala v vesolje - za tiste, ki vesolje namesto z očmi raje raziskujete z ušesi. Meteoriti so že od pradavnine del človeštva, a šele prejšnji teden smo izvedeli, od kje večina izmed njih prihaja. Zanimivo odkritje, ki bi navdušilo samega Tutankamona. Govorili bomo tudi o rjavih pritlikavkah, objektih, ki niso niti planeti niti zvezde. Rjave pritlikavke so praktično povsod, a se izjemno dobro skrivajo. Povemo tudi, zakaj morate obvezno obiskato razstavo o Luni v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.

Link do oddaje Hevreka, v kateri z Andrejem Guštinom klepetava o Luni:

https://www.raiplaysound.it/audio/2024/10/Hevreka-del-21102024-7613c786-517f-493c-8131-3a1947f977dd.html

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

Podkast Portala v vesolje - za tiste, ki vesolje namesto z očmi raje raziskujete z ušesi. Kot kaže, so eksoplaneti povsod, tudi na našem vesoljskem pragu. Tokrat o novoodkritem eksoplanetu Barnard b. Sonce je zadnje čase zelo aktivno. Kaj pa v preteklosti? Govorili bomo o nekaterih zanimivih bliščih iz bližnje in daljne preteklosti. V preteklih dveh tednih se je veliko dogajalo na področju raziskovanja vesolja z vesoljskimi plovili. Zato nekaj besed o Heri, Kliperju Evropa, Voyagerju 2, ne pozabimo pa niti na častni konec prvega slovenskega satelita Trisat.

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

Med krajšimi novicami o vesoljskih plovilih smo uporabili tudi zvok alarma na Mednarodni vesoljski postaji (ESA, CC BY-SA IGO 3.0 ):

https://soundcloud.com/esa/international-space-station-warning-alarm

Za pripravo naslovnice smo uporabili sliki:

- slika Sonca (Avtor: NASA SDO)

- slika Jupitra, Evrope in plovila Europa Clipper (Avtor: NASA/JPL-Caltech)

Podkast Portala v vesolje - za tiste, ki vesolje namesto z očmi raje raziskujete z ušesi. V prvi epizodi bomo govorili o štirih temah. Pravijo, da bi Zemlja v preteklosti lahko imela obroče. Kako so znanstveniki prišli na to idejo? Na Jupitrovi luni Io je nov vulkan - nič posebnega, a zato nič manj vznemirljivo. Starlinkovi sateliti še vedno mešajo štrene astronomom. In ja, plesen na Zemlji se da uporabiti za vizualizacijo kozmične mreže. Omenimo še mednarodno delavnico o astronomskem izobraževanju, na katero se lahko pijavite do srede novembra.

V podkastu smo uporabili zvočne posnetke Evropske vesoljske agencije. Vsi zvoki so projekti sonifikacije znanstvenih podatkov. Uporabili smo naslednje zvočne posnetke:

Sonifikacija spektra atmosfere eksoplaneta Wasp 96b, ki ga je posnel vesoljski teleskop James Webb (ESA, CC BY-SA IGO 3.0):

https://soundcloud.com/esa/wasp-96b-transmission-spectrum

Sonifikacija zvezdnih katalogov (Jamie Ferguson/ESA/Hipparcos & others (Hipparchus-Ptolemy/Ulugh Beg/Tycho Brahe/J.Flamsteed/J.Lalande/Yale Trigonometric Parallax Catalogue) – CC BY-SA 3.0 IGO):

https://soundcloud.com/esa/sets/sonification-of-stellar-catalogues-through-history

Viri slik v naslovnic:

Posnetek lune Io vesoljskega plovila Galileo. Avtorji: NASA / JPL / University of Arizona

Plesen Physarum polycephalum. Avtor: Audrey Dussutour, CNRS