Kako so se po letu 1991 okrepili kulturni, gospodarski in politični stiki med Slovenijo in Japonsko?
Ob osamosvojitvi je bilo mogoče Slovenke in Slovence, ki so znali japonsko, prešteti na prste na ene roke. Danes je takih ljudi nekaj sto,
pravi japonolog in jezikoslovec dr. Andrej Bekeš, ki je pred 26 leti tako rekoč lastnoročno vzpostavil katedro za japonski jezik in kulturo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Temu primerno se je naše poznavanje japonske kulture - od sudokuja in sušija do romanov Harukija Murakamija in filmov Akire Kurosave - bistveno izboljšalo. Tudi gospodarske povezave med državama so, če le pomislimo na japonsko Yaskawo, ki je v Kočevju na noge postavila obrat za razvoj in proizvodnjo robotov, očitno spodbudne. Po prepričanju dr. Zlatka Šabiča, predavatelja na Katedri za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede, ki tudi vodi Raziskovalno središče za Vzhodno Azijo, pa pri poglabljanju političnih oziroma diplomatskih stikov med Ljubljano in Tokiem zaostajamo. Zakaj? - Odgovor iščemo v tokratnih Podobah Japonske.
Kako so se po letu 1991 okrepili kulturni, gospodarski in politični stiki med Slovenijo in Japonsko?
Ob osamosvojitvi je bilo mogoče Slovenke in Slovence, ki so znali japonsko, prešteti na prste na ene roke. Danes je takih ljudi nekaj sto,
pravi japonolog in jezikoslovec dr. Andrej Bekeš, ki je pred 26 leti tako rekoč lastnoročno vzpostavil katedro za japonski jezik in kulturo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Temu primerno se je naše poznavanje japonske kulture - od sudokuja in sušija do romanov Harukija Murakamija in filmov Akire Kurosave - bistveno izboljšalo. Tudi gospodarske povezave med državama so, če le pomislimo na japonsko Yaskawo, ki je v Kočevju na noge postavila obrat za razvoj in proizvodnjo robotov, očitno spodbudne. Po prepričanju dr. Zlatka Šabiča, predavatelja na Katedri za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede, ki tudi vodi Raziskovalno središče za Vzhodno Azijo, pa pri poglabljanju političnih oziroma diplomatskih stikov med Ljubljano in Tokiem zaostajamo. Zakaj? - Odgovor iščemo v tokratnih Podobah Japonske.
Japonska arhitektura in oblikovanje - hibrid različnih kultur in tradicij
Ko pomislimo na japonsko arhitekturo, se nam ponavadi v mislih prikažejo bodisi podobe praznih izčiščenih, minimalističnih in asketskih prostorov, bodisi barvite in okrašene tradicionalne japonske hiše. Kot pojasnjuje predstojnik Oddelka za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Luka Culiberg, gre za izjemno dolgo in pestro kulturno tradicijo s številnimi vplivi, zato je treba biti previden pri tem, da bi si predstavljali neko esencialistično, homogeno idejo o japonski arhitekturi. Predvsem značilen minimalističen slog, ki danes prevladuje v sodobni japonski arhitekturi in oblikovanju, naj bi po besedah sogovornika, Japonci prevzeli od zahodnega sveta.
V 19. stoletju, referenčno točko predstavlja Evropa, ki kolonialno osvaja svet in Japonska ni nobena izjema v tem, da svojo identiteto, svoj položaj vzpostavlja v odnosu do tega standarda, ki ga predstavlja Evropa. Veliko vlogo so odigrali evropski obiskovalci, ki so prišli na Japonsko in poudarjali kaj se njim zdi zanimivo in Japonci so potem rekli, "aha, to je tisto kar Evropejci prepoznavajo kot našo specifiko" in jo potem kot takšno tudi sami prevzeli.
Prav v arhiterkturnem slogu znamenite vile Katsura, so svoj navdih našli arhitekt Bruno Taut, kasneje utemeljitelj Bauhausa Walter Gropius, pa francoski arhitekt in oblikovalec Le Corbusier ter številni drugi predstavniki modernizma, pravi dr. Luka Culiberg.
To je hkrati dalo zagon japonski modernistični arhitekturi, da je v 20. stoletju razvila velika imena japonske arhitekture.
Po mnenju sogovornika prepletanje različnih kulturnih vzorcev in vplivov ne pomeni, da ne obstaja nekaj, kar je japonska estetika, pomeni samo to, da slednja ne bi obstajala brez vplivov kitajske in evropske estetike in obratno; tudi evropski modernizem ne bi obstajal brez japonske estetike. Zagotovo pa Japonska posveča estetiki kot obrti veliko pozornost. Japonci so razvili posebne estetske sloge, ki so v današnjem svetu izjemno popularni in še naprej ponujajo navdih številnim oblikovalskim pristopom.