Kako so se po letu 1991 okrepili kulturni, gospodarski in politični stiki med Slovenijo in Japonsko?
Ob osamosvojitvi je bilo mogoče Slovenke in Slovence, ki so znali japonsko, prešteti na prste na ene roke. Danes je takih ljudi nekaj sto,
pravi japonolog in jezikoslovec dr. Andrej Bekeš, ki je pred 26 leti tako rekoč lastnoročno vzpostavil katedro za japonski jezik in kulturo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Temu primerno se je naše poznavanje japonske kulture - od sudokuja in sušija do romanov Harukija Murakamija in filmov Akire Kurosave - bistveno izboljšalo. Tudi gospodarske povezave med državama so, če le pomislimo na japonsko Yaskawo, ki je v Kočevju na noge postavila obrat za razvoj in proizvodnjo robotov, očitno spodbudne. Po prepričanju dr. Zlatka Šabiča, predavatelja na Katedri za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede, ki tudi vodi Raziskovalno središče za Vzhodno Azijo, pa pri poglabljanju političnih oziroma diplomatskih stikov med Ljubljano in Tokiem zaostajamo. Zakaj? - Odgovor iščemo v tokratnih Podobah Japonske.
Kako so se po letu 1991 okrepili kulturni, gospodarski in politični stiki med Slovenijo in Japonsko?
Ob osamosvojitvi je bilo mogoče Slovenke in Slovence, ki so znali japonsko, prešteti na prste na ene roke. Danes je takih ljudi nekaj sto,
pravi japonolog in jezikoslovec dr. Andrej Bekeš, ki je pred 26 leti tako rekoč lastnoročno vzpostavil katedro za japonski jezik in kulturo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Temu primerno se je naše poznavanje japonske kulture - od sudokuja in sušija do romanov Harukija Murakamija in filmov Akire Kurosave - bistveno izboljšalo. Tudi gospodarske povezave med državama so, če le pomislimo na japonsko Yaskawo, ki je v Kočevju na noge postavila obrat za razvoj in proizvodnjo robotov, očitno spodbudne. Po prepričanju dr. Zlatka Šabiča, predavatelja na Katedri za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede, ki tudi vodi Raziskovalno središče za Vzhodno Azijo, pa pri poglabljanju političnih oziroma diplomatskih stikov med Ljubljano in Tokiem zaostajamo. Zakaj? - Odgovor iščemo v tokratnih Podobah Japonske.
Tudi športni duh je vpet v religijo, saj se ljudje tudi v času OI obračajo k svojim božanstvom in prosijo za zmago in uspešno izvedbo iger
Težko bi kje našli tako pester svet božanstev, katerih navzočnost je prisotna tako v živi kot neživi naravi, kot je to na Japonskem. Kot pravi dr. Nataša Visočnik Gerželj s Filozofske fakultete v Ljubljani, je lahko šintoizem za Japonce, za katere sicer ni mogoče trditi, da so zelo verni, način življenja. Šintoizem je sicer zbir starodobnih verovanj in mitologij in velja za prvo, najstarejšo, najbolj osnovno, vendar v preteklosti in sedanjosti Japonske ne vedno najpomembnejšo religijo. Ne le, da Japonsko od pradavnih časov naseljuje mnoštvo božanskih bitji in duhov in zato tam še dandanes ne manjka priložnosti za ritualna in obredna čaščenja v različnih svetiščih, polna je tudi kombinatorike starodavnih animizmov, mnogoboštev in enoboštev ter mnogoterih religioznih vplivov, prinešenih od drugod. S tem vas bo poskušala seznaniti Magda Tušar.