Oddaja Pod pokrovko je tokrat v znamenju pomladi oz. znanilcev tega letnega časa, to so divji šparglji. Sočasno s kulinarično prireditvijo Dnevi divjih špargljev smo obiskali restavracijo Placito Risano v zaledju Slovenske Istre. Naš sogovornik je chef Matevž Volk. Poleg predstavljenih različnih kombinacij jedi z divjimi šparglji slišimo še, kako v svoje krožnike vpleta vizijo nabiralništva in prehrane srednjega veka.

Sogovornik oddaje Pod pokrovko pove, da originalne švedske mesne kroglice vsebujejo kombinacijo govejega in svinjskega mesa. Švedske babice sicer dodajo manj svinjine, kot jo h govedini primešajo v njihovi restavraciji, kjer je razmerje govejega in svinjskega mesa 70 proti 30. Babice običajno delajo po občutku, se je nasmejal Gustavo, ki v Stockholmu vodi popularno okrepčevalnico Meatballs for the people. »Govedina da kroglicam značilen okus, svinjina pa sočnost,« dodaja. V tokratni oddaji Pod pokrovko pokušamo mesne kroglice po originalnem receptu švedskih babic.

Ni skrivnost, da jemo z očmi, in tudi ni skrivnost, da se za eno samcato fotografijo hrane na spletni strani restavracije ali na embalaži določenega živila, skriva kar nekaj ur dela. V tokratni oddaji Pod pokrovko – pripravila jo je Nataša Rašl – bomo izvedeli, da je poznavanje tehnik igranja s svetlobo pomembnejše od vrhunske opreme fotografa. Končni rezultat pa je odvisen tudi od iznajdljivosti, recimo od uporabe preprostih rekvizitov, kot je zobotrebec. Foto: Andraž Jenkole (https://www.andrazjenkole.com/fotografiranje-hrane)

Poznate pregovor zajtrkuj kot kralj in večerjaj kot berač? Ste eden tistih, ki redno uživate zajtrk ali ga raje zamenjate za še nekaj dodatnih minut spanca? O zajtrku slišimo veliko mitov in tudi resnic. O njih bo govora tudi v današnji epizodi oddaje Pod pokrovko. Pred mikrofon smo povabili Živa Lavriša, raziskovalko na področju prehrane, živil in javnega zdravja iz Inštituta za nutricionistiko, in Mojco Cepuš, certificirano nutricitsko ter svetovalko za prehrano in hujšanje. Kaj pa imate vi najraje za zajtrk? Morda sadje, jajca, kosmiče? Kaj o tem pravijo strokovnjaki? Več o primernih živilih, mitih in resnicah ter o pomenu zajtrka v odnosu do ostalih obrokov pa v današnji oddaji, ki jo je pripravila Kaja Čelan. Bere Tadeja Bizilj.

Ko pomislimo na vino, nam verjetno najprej pride na misel pijača iz grozdja – nekaj, kar ima dolgo zgodovino in bogato kulturno dediščino in je globoko zakoreninjeno v različnih delih sveta. Vino pa lahko pridelamo tudi iz drugih sestavin, npr. iz sadja in zelenjave. Biotehniški izobraževalni center Ljubljana je kot vodilni partner sodeloval s kmetijami, fakultetami, zavodi in združenji pri projektih Sadno-zelenjavna vina, Dealkoholizirana vina in Sadno-zeliščna vina, v katerih so pionirsko razvijali nova vina, ki združujejo bogastvo najrazličnejših okusov. Namen projekta ni le iskanje novih okusov, temveč tudi ohranjanje tradicije, ki sega globoko v zgodovino, saj so vina že pred stoletji plemenitili z aromatičnimi zelišči in začimbami. Prav na tem temelju se v okviru projekta preizkušajo raznovrstni recepti za vina, ki temeljijo tako na grozdnih kot sadnih vinih, to pa odpira nove tržne možnosti za kmetije, usmerjene v vinogradništvo ali sadjarstvo. Več sta kolegici Tadeji Bizilj povedala Jože Ocepek in Damir Lovrič, sodelavca pri projektih v Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana.

Uspehe športnikov gradi veliko različnih dejavnikov, v oddaji Pod pokrovko pa smo se vprašali, kakšno vlogo ima pri tem prehrana. S pomočjo športnega dietetika mag. Matjaža Macuha smo spoznali osnove športne prehrane: od razlogov, zakaj je pravilna prehrana pomembna, kakšna je piramida prehranskih potreb športnikov, do pomena prehranskih dopolnil v njihovem življenju.

Priljubljenost cvrtnikov na vroč zrak je v zadnjem času močno narasla, predvsem zaradi vse večjega zavedanja o škodljivosti klasično cvrte hrane. Na zraku ocvrta živila imajo nižjo vsebnost maščob kot tista, ocvrta v olju, kar pomeni, da so v osnovi lahko bolj zdrava, poleg tega nam za pripravo hrane ni treba kupovati olja. Kaj so glavne prednosti cvrtnikov na vroč zrak in kaj njihove slabosti ter na kaj je treba biti pri njihovi uporabi še posebej pozoren?

Turistično gostinska zbornica Slovenije od leta 2021 v pustnem času izbira Naj krof Slovenije. Letos bodo najboljše razglasili v petek, 28. februarja, kategoriji pa sta dve – klasični in inovativni krof. Do petka naziv najboljšega krofa v obeh kategorijah še pripada Biotehniškemu izobraževalnemu centru Ljubljana. Po recept za okusne, ne zažgane in morda tudi nekoliko drugačne krofe, se je zato Andreja Gradišar odpravila kar tja.

Pod pokrovko tokrat »brbotata« podjetniški zgodbi, ki ju združuje koncept tradicije v sodobni preobleki. Kako tradicionalni slovenski jedi s ščepcem dobro premišljene sodobnosti dodati novo dimenzijo in privlačnost, na to vprašanje ni enostavnega odgovora. Je pa Darja Pograjc v starem delu prestolnice našla dva primera, ki jima je ta naloga več kot odlično uspela – oba namreč trdno stojita na več kot desetletju izkušenj in uspehov.

Tokrat bomo pokukali pod pokrovko častitljive starosti, saj bomo gledali v lonce starih Rimljanov. Andreja Čokl je obiskala delavnico starorimske kulinarike, ki jo je vodila arheologinja Polona Janežič, in se naučila skuhati nekaj jedi, ki so navduševale pred dvema tisočletjema.

Več na: Obujeni okusi

Prehrana otrok in mladostnikov je ključnega pomena za njihov razvoj, učenje in splošno dobro počutje. V šolah, kjer otroci preživijo velik del dneva, igrajo šolski obroki ključno vlogo pri oblikovanju zdravih prehranjevalnih navad. Slovenija je ena izmed držav, ki ima sistem prehrane otrok in mladostnikov dobro organiziran, ureja ga tudi zakon. Zato bomo danes pod pokrovko pogledali v šolski kuhinji.

Imate doma chia semena, ki jih primešate jogurtu, kruhu ali pecivu? Ali pa kapsule ašvagande, indijske zimske češnje? Tovrstna eksotična živila so pogosto oglaševana kot superživala, čeprav so lahko tudi živila lokalnega izvora prav tako »super«. Več o tem, kaj so superživila, katere pozitivne lastnosti imajo in na kaj moramo biti kot potrošniki pozorni, smo izvedeli od Eve Grohar Gros, predavateljice na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana.

Tokratna epizoda oddaje Pod pokrovko bo še posebej navdušila sladkosnede in tiste bolj drzne. Ste že poskusili čokolado s čebulo, z bučnim oljem ali celo ocvirki? Pralineji z drzno kombinacijo okusov nastajajo tudi na Ptuju, kjer vedno nove okuse in kombinacije išče Matevž Božič. Delo v restavraciji z Michelinovo zvezdico je pred leti zamenjal za vodenje lastne čokoladnice. Tam ga je obiskala Kaja Čelan, besedilo je prebrala Špela Šebenik.

Danes bodo na jedilniku riž, mleto meso, čebula in začimbe, tesno zaviti v liste kislega zelja oziroma sarme. Ta turška jed je pripotovala po Balkanskem polotoku vse do Slovenije, v kateri je že precej tradicionalno, da se znajde na krožnikih ravno danes, 1. januarja. Tokrat bomo v oddaji Pod pokrovko običajno sarmo malce spremenili in okušali “sarmuši”. Kaj je sploh to in kako se pripravi to jed, je preverila Lana Furlan.

Ko pri nas jemo potico, Italijani jedo paneton. Puhasti sladki kruh z dodatkom rozin in kandirane pomaranče - takšna je originalna različica - izhaja iz Milana, legende pravijo, da so ga poznali že v 15. stoletju. Njegova izdelava traja od 2 do 3 dni, najbolj pomembna pa je matica oz. lievito madre. V zadnjem času dobiva na priljubljenosti tudi na slovenskih prazničnih mizah. Oddaja Pod pokrovko je spremljala proces izdelave panetona s pekom Andrejem Gerželjem iz pekarne Osem.

Verjetno se strinjate, da embalaža igra pomembno vlogo pri nakupu živilskega izdelka. Kakšna je njena vloga, kako se je spreminjala v zadnjih desetletjih do danes, ko sta poleg zaščite vsebine, torej hrane, pomembni tudi informiranost in zaščita uporabnika? Ste vedeli, da bi morda v prihodnje tudi v izdelkih na naših policah lahko imeli posebne indikatorje, ki bi z različno obarvanostjo potrošnika obvestili o stanju konkretnega živila, recimo jogurta, o morebitni prekinjeni hladni verigi ali o zrelosti pakiranega sadja? Sogovornici: Prof. dr. Diana Gregor Svetec s Katedre za informacijsko in grafično tehnologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Tanja Sinkovič iz podjetja Jamnik d. o. o., v katerem izdelujejo kartonsko embalažo.

Po osnovni izobrazbi je veterinar, doktoriral je iz endokrinologije, odlično pa se znajde tudi v kuhinji. To velja za gosta tokratne oddaje Pod pokrovko predavatelja in raziskovalca dr. Gregorja Majdiča, ki zadnja tri leta vodi Univerzo v Ljubljani. Njegove slaščičarske spretnosti se že tradicionalno izkažejo v prazničnem decembru. V domu njegove družine namreč pred prazniki zadiši po cimetovih zvezdicah, mareličnih žepkih, lincerjih, florentincih. Foto: Gregor Majdič

V deželi vzhajajočega sonca pitje zelenega čaja ne razvaja le naših brbončic, ampak nas nagovarja precej bolj celostno

Ni je človeške kulture, v kateri bi ljudje ne uživali v dobri hrani in izbrani pijači. Pa vendar se zdi, da ni tega univerzalnega užitka nihče nikoli tako temeljito izpopolnil oziroma povzdignil, kot je to uspelo Japoncem, ko gre za pitje čaja. Iz priprave in uživanja matche, zelenega čaja v prahu, so v počasnem teku stoletij namreč napravili pravo pravcato ceremonijo, ki lahko traja tudi do štiri ure in ki danes velja za enega ključnih izrazov tradicionalne miselnosti dežele vzhajajočega sonca. O japonskem čajnem obredu smo se v tokratni oddaji Pod pokrovko podrobneje pogovarjali z Žigom Novakom, predstavnikom društva Chado Urasenke Tankokai Slovenija, ki pri nas širi znanje ter razumevanje tako imenovane poti čaja.

 

foto: Yōshū Chikanobu - Japonski čajni obred pozimi, 1895, lesorez (Wikipedija, javna last)

Kaj sodi k dobremu krožniku testenin? Seveda kakovostne testenine, okusna omaka in – za piko na i – ščepec parmezana. A ni vsak nariban trdi sir parmezan. Pravi je le tisti z zaščiteno označbo porekla. Originalno ime sira Parmigiano Reggiano je tako zaščiteno z italijanskim odlokom iz leta 1954. Kako parmezan nastane in zakaj je tako poseben, sta v manjši družinski sirarni San Pier Damiani na obrobju Parme raziskovali Špela Šebenik in Andreja Čokl.

Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.

Verjetno bi se marsikdo strinjal, da ni bolj nostalgičnega in domačega vonja kot je vonj goveje juhe. To jed lahko brez zadržkov označimo za slovensko tradicijo, ki pa ni slovenskega izvora. Od kod in kdaj s(m)o jo začeli jesti? Zakaj se je tako dobro ukoreninila v naši kulinariki, da si nedeljskega kosila danes brez nje marsikdo ne predstavlja? In v kakšni obliki se je prikradla v sodobno podjetništvo? To je v oddaji Pod pokrovko raziskala Darja Pograjc, pred časom pa smo v Veste, kaj jeste iskali tudi recept za najboljšo.