Razmišljamo o razliki med moralnim zgledom in mistično navzočnostjo, ki preobraža življenje.

Danes častimo vse mogoče: od hišnih ljubljenčkov do športnikov, filmskih zvezdnikov in glasbenih izvajalcev. Sprašujemo se, kdo more potešiti naše najgloblje hrepenenje.

Evtanazija je fenomen sodobne zahodnoevropske družbe. O njej razmišljamo v luči širših kulturnih in antropoloških dejavnikov. 

Hiponski škof govori o dveh vrstah strahu: prvi nas odvrača od hudega in tako pripravlja pot ljubezni, drugi pa temelji na hrepenenju, da se Bog ne bi oddaljil od nas.

Razmišljamo o Kromaciju Oglejskem, ki je kot škof vernikom oznanjal skrivnosti krščanske vere. Njegova razlaga nekega odlomka iz Matejevega evangelija nas preseneča.  

V naš odnos z Bogom se pogosto prikrade tržna logika. Kakšna naj bo moja molitev, da ne bom iskal samo sebe v Bogu, ampak da bo Bog zaživel v meni na svoj lasten način.  

Meditacijo pogosto dojemamo kot umik iz vsakdanjih opravil in obveznosti, da bi si "napolnili" baterije. Sprašujemo se, v čem se molitev razlikuje od meditativnih praks in tehnik sproščanja.     

Eden najpogostejših predsodkov neverujočih o kristjanih je, da ne mislijo s svojo glavo, ampak se zgolj podrejajo višji avtoriteti. Sprašujemo se, ali drži.

V luči evangelija se sleherna uporaba sile kaže kot globoko problematična. Temeljno vprašanje je v Božjem in človeškem pogledu na odrešenje. 

Slovenska beseda strahospoštovanje razkriva dva momenta religiozne izkušnje: strah ali grozo pred skrivnostjo Boga, hkrati pa neustavljivo privlačnost in osuplost nad njegovo navzočnostjo.

V odločitvah se na edinstven in nepreklicen način uresničuje naša svoboda. Nekatere odločitve so manj pomembne, medtem ko so druge usodne. Sprašujemo se, kaj nas vodi pri odločanju.

Naša doba je zaznamovana z odsotnostjo skrivnosti. Na vse imamo odgovor. In če ga nimamo, ga ustvarimo. Kam vodi popolna razkritost vsega? In ali nam morda prav skrivnost razkriva najglobljo resnico o nas samih?

S sodobno tehnologijo je človek sposoben obdelati ogromne količine podatkov. Vendar se zdi, da gre tu za reproduciranje že znanega. V čem bo v prihodnje človekova izvirnost?

Na podlagi simptomov, značilnih za depresijo, poskušamo ugotoviti nekatere podobnosti in pomembne razlike med to duševno motnjo in duhovnim fenomenom temne noči.

Duševne motnje in bolezni so v sodobni družbi vse bolj razširjene. Ena izmed najpogostejših je depresija. Za kaj gre pri tej duševni motnji in kako se razlikuje od duhovnega fenomena temne noči?

Nadaljujemo z razmišljanjem o temni noči duše. Na podlagi spisov duhovnih avtorjev bomo orisali razliko med temno nočjo čutov in temno nočjo duha.

Ljudje se občasno znajdemo v preizkušnjah in okoliščinah, ko se smer našega življenja zamegli in dosedanja gotovost izgubi. Duhovni avtorji govorijo o temni noči duše. Zato nas bo v tej in naslednjih epizodah zanimalo, kaj je temna noč in ali obstajajo vzporednice med tem duhovnim fenomenom in duševnimi stanji, kot so anksioznost, tesnoba, depresija, izgorelost itn.

Nadaljujemo z razmišljanjem o kontemplaciji. Zanimalo nas bo, za kakšno vrsto molitve gre in kaj je vsebina kontemplacije.

Razmišljamo o kontemplaciji in jo poskušamo v glavnih potezah opisati. Primere smo vzeli in besedil Janeza od Križa in Terezije Avilske.

Kristjani pogosto vpliv hudega duha bodisi podcenjujemo bodisi precenjujemo, tj. da ga vidimo povsod. Kaj o tem pravijo duhovni učitelji?