Praznik vseh vernih rajnih izvira iz samostana Cluny (998) in poudarja vero v Božje usmiljenje ter upanje v večno življenje.Gre za spomin na vse umrle, zlasti na tiste brez dostojnega pokopa, med vojaki, žrtvami nasilja in nesreč.Praznik povezuje žive in mrtve – z molitvijo, s spominom in z evharistijo lahko pomagamo dušam v vicah.Evangelij o obuditvi vdovinega sina iz Naina razodeva Jezusovo Božjo moč nad smrtjo in njegovo usmiljenje.Spomin vernih rajnih nas uči, da je vsak človek v Božjih očeh dragocen, z imenom in možnostjo večnega življenja.

Hvala, da poslušate Nebeški WiFi. Sledite podcastu in k sledenju povabite še koga.

Evangelij o farizeju in cestninarju razkriva, da prava molitev ni usmerjena vase, temveč k Bogu. Farizej moli z napuhom in sebe postavlja nad druge, medtem ko cestninar ponižno priznava svojo grešnost in išče Božje usmiljenje. Jezus pokaže, da zunanja pravilnost in izpolnjevanje verskih predpisov nista dovolj, če ostane človek zaprt v samovšečnost. Resnična molitev odpira srce Bogu, človeku razodeva njegovo dostojanstvo in povezanost z Očetom, ki ljubi. Božje kraljestvo je namenjeno tistim, ki molijo z zaupanjem, s ponižnostjo in z iskreno predanostjo, ne pa tistim, ki so samozadostni in vase zagledani.

Hvala, da ste z nami. Sledite podcastu, da boste lahko prisluhnili tudi naslednji epizodi.

»Molitev na zalogo« razmišlja o povezanosti med vero in molitvijo v sodobnem svetu, kjer mnogi zaradi krivic in trpljenja dvomijo v Boga. Avtor opozarja, da je izguba vere v času industrijske revolucije privedla do nadomestitve vere v Boga z vero v ideologije; to je imelo usodne posledice za Evropo. V evangeljski priliki o vdovi in krivičnem sodniku je prikazana moč vztrajne molitve: če se odzove celo nepravičen sodnik, se Bog na iskreno prošnjo še toliko bolj odzove. Molitev mora biti zaupljiva, stalna in neodvisna od takojšnje koristi, saj Bog uslišuje na svoj način in v svojem času. Avtor s svojim osebnim pričevanjem pokaže, da molitev prinaša notranji mir, varnost in gotovost, da človek v odnosu z Bogom nikoli ni prepuščen sam sebi.

Hodite z nami, sledite Nebeškemu WiFiju in ga podelite z znanci.

Evangelij o gobavcih nadaljuje temo vere in jo postavi v kontekst družbeno izključenih ljudi, ki se kljub izolaciji obračajo na Jezusa s prošnjo po usmiljenju. Jezus jih ozdravi in jih pošlje k duhovniku, a le eden – Samarijan – se vrne, da se mu zahvali, kar pokaže njegovo globlje razumevanje prejete milosti. Medtem ko devet Judov sprejme ozdravljenje kot nekaj samoumevnega in se vrne v svojo skupnost, Samarijan v Jezusu prepozna novi temelj svojega življenja in izbere pot vere ter odrešenja. Evangelij poudarja, da vera ni le fizično ozdravljenje, temveč notranja preobrazba, ki vodi v nov način življenja in odnos do Boga. Tudi danes so verniki včasih izključeni iz družbe kot sodobni "gobavci", ker vera pogosto pomeni drugačnost, ki jo okolje težko sprejme. 

Hvala, da ste povezani na Nebeški Wi-fi. Vabljeni, da povezavo delite še s kom.

Evangelij 27. navadne nedelje opozarja na dve veliki nevarnosti: pohujšanje »malih« in nezmožnost odpuščanja, kar sta izziva, ki presegata človeške moči in zahtevata močno vero. Jezus odgovarja na prošnjo za vero s prispodobo o gorčičnem zrnu, ki kljub svoji majhnosti zmore izruvati trdno ukoreninjeno murvo – s čimer poudari, da ima že majhna vera neizmerno moč. V nadaljevanju predstavi podobo služabnika, ki kljub naporu izpolni svojo dolžnost do gospodarja. S tem poudari, da vera ni priložnost za lastno poveličevanje, ampak odgovor na Božjo milost. Obe prispodobi kažeta, da je resnična vera ponižna, skromna, a hkrati dejavna in močna. Krščansko življenje tako temelji na veri, ki ne pohujšuje, odpušča in vse pripisuje Božji moči, ne sebi.

Vabljeni k poslušanju in deljenju!

Evangelist Luka v priliki o bogatašu in ubogem Lazarju pokaže nasprotje med bogastvom in revščino ter njunim obratnim položajem po smrti. Lazar je v nebesih potolažen in varen v Abrahamovem naročju, medtem ko bogataš v peklu trpi vročino in ogenj.

Abraham razloži, da ljudje že imajo Božjo besedo in vzglede prerokov, zato dodatna opozorila niso potrebna. Nebesa in pekel nista kraja, temveč stanji – prvo je stanje življenja, drugo stanje smrti. Sporočilo prilike je jasno: pomembno je, da živimo pravično in zvesto, saj je to pot k večnemu življenju.

Veseli smo vašega poslušanja. Vabljeni, da epizode tudi podelite s svetom.

Evangelij o krivičnem oskrbniku uči, da so zemeljske dobrine vredne le toliko, kolikor služijo drugim, posebej ubogim. Denar in premoženje, čeprav pogosto nepravična, lahko postaneta sredstvo za graditev prijateljstev in služenje ljubezni. Kdor absolutizira bogastvo, postane suženj mamona, medtem ko zvestoba v malem vodi k pravemu zakladu – Božjemu kraljestvu.

Vabljeni k poslušanju epizode. Če vam je Nebeški WiFi všeč vabljeni, da mu sledite in ga delite s prijateljil.

Na praznik povišanja svetega križa se spomnimo, da je križ iz rimskega orodja smrti postal znamenje odrešenja. Pogovor v zlatarni je pokazal, da nekateri želijo križ brez Kristusa, a prav križani Jezus daje križu pravi pomen – življenje in upanje. Ljudje pomen simbolov vedno soustvarjamo, podobno kot pri tetovažah, ki izražajo identiteto, spomin ali upor. Vsaka religija ima svoj simbol, ki razodeva njeno bistvo, krščanski križ pa združuje trpljenje in zmago nad smrtjo. Evangelij nas uči, da je Kristus na križu znamenje odrešenja in Božje ljubezni do sveta.

Prisluhnite in delite s prijatelji.

Osrednje sporočilo evangelija je, da je odločitev za hojo za Kristusom resna in zahteva premislek, podobno kot pri gradnja stolpa ali priprava na vojno. Jezus jasno pove, da je za učenca nujna odpoved lastnini, družini in celo lastnemu življenju; to na prvi pogled deluje v nasprotju z zapovedjo ljubezni. V resnici pa gre za preseganje sebičnosti in zaprtosti v lastno skupnost ter za odprtost do vseh ljudi. Evangeljski radikalizem se uresničuje v redovništvu, a tudi v zakonskem življenju, kjer odpoved, delitev in nošenje križa pomenijo zvestobo Kristusu. Odločitev za Jezusa pomeni nasprotovanje logiki tega sveta in sprejemanje križa, ki vodi v svobodo in Božje kraljestvo.

Vabljeni k poslušanju in deljenju epizode z ostalimi.

Evangelist Luka izpostavi tri primere, ko Jezus v soboto ozdravlja, s čimer odpira vprašanje odnosa do sobotnega počitka in postave. Jezus ne zavrača sobote, temveč presega njeno togost in razodeva njen pravi pomen – usmiljenje in pomoč človeku. S čudeži kaže, da je odrešenje že navzoče in da je dobrota do bližnjega pomembnejša od formalnega spoštovanja predpisov. Jezus je gospodar sobote, saj Božji Sin ni podrejen postavi, temveč jo izpolnjuje v ljubezni. Tudi danes nosi Cerkev odgovornost, da prepoznava človekove potrebe nad togimi družbenimi ali verskimi pravili.

Prijetno poslušanje. Omogočite ga tudi drugim in Nebeški WiFi predstavite čimveč ljudem.

Vprašanje o tem, kdo bo rešen, je bilo aktualno že v Jezusovem času in ostaja odprto tudi danes. Jezus odgovarja s prispodobo o ozkih vratih, ki kažejo, da odrešenje ni samoumevno, temveč zahteva trud in pravi način življenja. Formalna pripadnost veri ali poznanstvo z Jezusom ne zadostujeta – pomembna sta pravičnost in resničnost dejanj. V Božje kraljestvo so povabljeni vsi, ne glede na narod, status ali pripadnost.

Hvala, da ste z nami. Veseli bomo vaše pomoči pri širjenju našega omrežja.

Evangeljski odlomek o delitvi zaradi Jezusa kaže, da vera lahko povzroči napetosti celo med najbližjimi. Jezusova pot ni vedno pot miru, ampak tudi resnice, ki ločuje. Duhovne vezi so pogosto močnejše od krvnih, to potrjujejo številni primeri razhajanj zaradi vere. Mučeništvo zaradi vere je aktualno vse do danes, kot kaže primer Lojzeta Grozdeta. Jezusovo poslanstvo  je bilo razkriti resničnega Odrešenika, tudi če to pomeni upor znotraj lastnega naroda in družine.

Prisluhnite epizodi, širite Besedo!

Praznik Marijinega vnebovzetja poudarja pomen spreminjanja – tako v Marijinem življenju kot v življenju vsakega človeka. Marija ni le ponižna dekla, temveč močna in samozavestna žena vere, ki je sprejela Božjo besedo in s tem spremenila tok zgodovine. Sodobnim ženskam je lahko navdih, ker pooseblja notranjo preobrazbo, ki presega zunanje vloge in stereotipe. Njena podoba je univerzalna, saj jo umetnost skozi stoletja prikazuje raznoliko, a vedno kot lik, ki nagovarja človečnost. Praznik vnebovzetja tako odpira upanje, da je tudi za nas mogoče preseči zemeljsko in vstopiti v novo, duhovno življenje.

Bodite podobni Mariji. Prisluhnite epizodi in jo delite z drugimi.

Evangelij nas opozarja na minljivost življenja in nevarnost navezanosti na materialne dobrine. Pravi kristjan naj svojo življenjsko usmeritev postavi na Boga, saj le vera daje pravo svobodo in notranji mir. Jezus nas s prilikama o služabniku in oskrbniku vabi k odgovornemu ravnanju z zaupanimi dobrinami in oblastjo. Kdor služi skupnosti z ljubeznijo in s ponižnostjo, ravna po Jezusovem zgledu. Na srečanje z Bogom moramo biti vedno pripravljeni, saj ne vemo ne dneva ne ure srečanja z njim.

Vabljeni, da epizodi prisluhnete in jo podelite s svojimi bližnjimi.

Današnji evangelij opozarja na nevarnosti hedonizma in navezanosti na materialne dobrine. Jezus zavrne vlogo razsodnika v delitvi dediščine, saj njegovo poslanstvo ni materialno, temveč duhovno. V priliki o bogatem človeku izpostavi egoizem in brezčutnost do skupnosti ter ignoriranje smrti. Potrošništvo vodi v neodgovornost, razpad odnosov in v bolezen. Pravo življenje temelji na ljubezni do bližnjega in Boga, ne le na uživanju in kopičenju dobrin.

Prisluhnite epizodi in jo delite z drugimi.

V sodobni kulturi je molitev postala tabu. To kaže na odsotnost vere in nerazumevanje njenega pomena.

V Jezusovem času so Judje molili trikrat dnevno, kar je kasneje prevzela tudi krščanska tradicija.

Očenaš je vzorčna krščanska molitev, podobna nekaterim starozaveznim molitvam, ki izražajo pričakovanje Božjega kraljestva. Jezus pa molitev postavi v oseben odnos z Bogom kot Očetom, kar je temeljna novost.

Evangeliji Očenaš umeščajo različno: Matej v govor na gori kot del duhovne prakse ob miloščini in postu; Luka pa kot odziv učencev na Jezusovo osebno molitev. Med obema različicama ni bistvene vsebinske razlike.

Očenaš je povzetek desetih zapovedi in Jezusovega nauka, predvsem iz govora na gori. Ni zgolj rutina, temveč kratek povzetek odrešenjske zgodovine, ki vodi človeka v smiselno, moralno in odgovorno življenje. Molitev torej ni obveza, ampak odnos, temelj vere in vir notranje svobode, ki kristjanu pomaga prepoznavati resnico o sebi in živeti v luči Božje ljubezni.

Delimo epizodo. Molimo skupaj.

V zgodbi o Marti in Mariji je Marija tista, ki posluša Jezusa, medtem ko je Marta zaposlena s postrežbo. Jezus nežno opozori Marto, da skrbi za preveč stvari, in pohvali Marijino izbiro – poslušanje.

Zgodbo lahko razložimo na več ravneh: Teološka razlaga poudari, da je poslušanje Božje besede temeljno za Jezusove učence. Humanitarnost in socialna pomoč sta sicer dobri in izvedljivi za vsakogar, a poslušanje Kristusove besede je značilno za kristjana. Marta in Marija nista v nasprotju – obe imata pomembno vlogo, razlika je le v zaporedju: najprej poslušanje, nato delovanje. 

Evangelij tudi razbija tradicionalne predstave o vlogi žensk v veri – Marija posluša Božjo besedo, čeprav to v judovski tradiciji ni bilo značilno za ženske. S tem Jezus potrjuje, da je poslušanje Božje besede pravica in dolžnost vsakega kristjana – moškega ali ženske.

Kristjanovo delovanje mora izhajati iz poslušanja Božje besede, saj samo tako postane verodostojno.

Prisluhni in poslušaj epizodo is se pridruži tistim, ki slišijo. Povabljen/a tudi, da jo deliš s prijatelji.

Prilika o usmiljenem Samarijanu odgovori na vprašanje, kdo je moj bližnji?. V zgodbi pretepenemu in oropanemu človeku ne pomagata duhovnik in levit, temveč Samarijan – pripadnik naroda, ki so ga Judje prezirali. Zanj je bil bližnji tisti, ki je bil v stiski, ne glede na poreklo, vero ali pripadnost.

S tem Jezus pokaže, da bližnji ni nujno nekdo, s komer smo v sorodu ali skupnosti, temveč vsakdo, ki potrebuje našo pomoč. Prilika razkriva dvoličnost verskih voditeljev, ki znajo pravilno razlagati postavo, a je ne živijo. Prava vera se kaže v konkretni ljubezni do sočloveka – brez tega tudi molitev, maša in pobožnost izgubijo svojo verodostojnost.

Jezus ne zavrača bogočastja, temveč poudari, da mora biti vedno povezano z dejanji ljubezni. Socialno delo samo po sebi ne nadomesti vere in obredja, a tudi vera brez dejanj ljubezni ni resnična. S priliko o usmiljenem Samarijanu Jezus sporoča, da je pravo bogočastje življenje v ljubezni do Boga in bližnjega.

Prisluhni epizodi in jo deli s svojimi bližnjimi.

V času Jezusovega življenja ni bilo le dvanajst apostolov, temveč tudi 72 učencev, ki jih je poslal oznanjat Božje kraljestvo. Evangelist Luka jih predstavi kot misijonarje.Število 72 ima simbolni pomen in lahko nakazuje na širitev oznanila k vsem narodom, ne le Izraelcem.

Apostoli in teh 72 učencev se razlikujejo po vlogi: apostoli so imeli osrednjo vodstveno vlogo, 72 pa je pomagalo oznanjati Božje kraljestvo. Jezus jih psihično in duhovno pripravi, saj bodo kot ovce med volkovi. Njihovo oznanilo miru bo pogosto naletelo na odpor in preganjanje.

Luka in Marko različno opisujeta navodila za misijonarje – Marko omenja palico in sandale, Luka ne. Pomembno je, da oznanjevalci sprejmejo gostoljubje, kjer so dobrodošli, drugje pa naj opozorijo na posledice zavračanja, kot se je zgodilo s Sodomo.

Sodoma simbolizira moralni propad: nasilje, aroganco, materializem in spolno izprijenost. Ti grehi so tudi današnji problemi, ki vodijo v samouničenje. Sveto pismo opozarja, da posledice teh dejanj ne izvirajo iz Božje jeze, temveč iz človekove zlorabe svobode in delovanja proti lastni naravi.

Wi-Fi se širi. Prisluhni mu in deli ga tudi ti.

Novi papež Leon XIV. združuje v svoji osebnosti značilnosti apostolov Petra in Pavla – pastirja in misijonarja. Ob izvolitvi si je tudi on moral zastaviti  vprašanje: Ali ljubi Kristusa? V svojem prvem govoru je poudaril, da je za pravo pastirsko službo ključna darovanjska, Božja ljubezen – ljubezen, ki se ne postavlja nad druge, temveč jim služi v veri in občestvu.

Leon želi voditi Cerkev ponižno, kolegialno in sinodalno, ob tem pa ohranjati močan misijonarski duh in bratsko občestvo med verniki. Po njegovih besedah današnji svet daje prednost tehnologiji, moči, uspehu in užitku, kar vodi v duhovno praznino, izgubo smisla in krizo vrednot.

Ime Leon si je izbral v navezavi na Leona XIII., ki je v času industrijske revolucije s svojo okrožnico Rerum novarum odprl razpravo o družbenih vprašanjih. Novi papež pa svojo pozornost usmerja na duhovno uboštvo sodobnega človeka, izzive umetne inteligence ter napetosti med tehnološnim napredkom in človekovim dostojanstvom.

Papež Leon XIV. bo zagovornik miru, pravičnosti in sprave, pozoren na versko svobodo in trpljenje preganjanih kristjanov. Zavzema se za spoštovanje človekovega dostojanstva od spočetja do smrti ter za naravno zvezo med moškim in žensko kot temelj družinskega življenja. Skoraj gotovo bo svojo prvo okrožnico posvetil izzivom umetne inteligence, ki je nova stvar današnjega časa. 

Vabljen, da Nebeški WiFi tudi ti podeliš z drugimi.