Prva omemba Šentjurja sega v leto 1340, in sicer kot naselje okoli cerkve Sv. Jurija. Prav z njim sta povezana legenda o nastanku in grb občine. To zgodovinsko mesto Slovenije in njegov razvoj je pozneje precej zaznamovala glasbeno-zdravniška družina Ipavec. V okolici Šentjurja, na Ponikvi, pa je bil doma eden vodilnih šolskih geografov 19. stoletja, ki je znatno prispeval k razvoju šolskih atlasov, kot jih poznamo še danes, to je bil Blaž Kocen. Še kak namig za obisk tega kraja ponudijo naPOTki.
Poglavja:
00:50:00 Legenda o Šentjurju
01:43:00 Hiša družine Ipavec
02:05:00 Franc Ipavec operira, Katarina igra klavir za lajšanje bolečin
03:33:00 Benjamin in Gustav Ipavec
05:11:00 Pixel art podhod pri šoli
06:32:00 Ponikva
07:00:00 Dosežki Blaža Kocena
09:07:00 Velikonočnica
All content for naPOTki is the property of RTVSLO – Prvi and is served directly from their servers
with no modification, redirects, or rehosting. The podcast is not affiliated with or endorsed by Podjoint in any way.
Prva omemba Šentjurja sega v leto 1340, in sicer kot naselje okoli cerkve Sv. Jurija. Prav z njim sta povezana legenda o nastanku in grb občine. To zgodovinsko mesto Slovenije in njegov razvoj je pozneje precej zaznamovala glasbeno-zdravniška družina Ipavec. V okolici Šentjurja, na Ponikvi, pa je bil doma eden vodilnih šolskih geografov 19. stoletja, ki je znatno prispeval k razvoju šolskih atlasov, kot jih poznamo še danes, to je bil Blaž Kocen. Še kak namig za obisk tega kraja ponudijo naPOTki.
Poglavja:
00:50:00 Legenda o Šentjurju
01:43:00 Hiša družine Ipavec
02:05:00 Franc Ipavec operira, Katarina igra klavir za lajšanje bolečin
03:33:00 Benjamin in Gustav Ipavec
05:11:00 Pixel art podhod pri šoli
06:32:00 Ponikva
07:00:00 Dosežki Blaža Kocena
09:07:00 Velikonočnica
»Dobimo se pod uro« ali vse poti vodijo na železniško postajo Ljubljana
naPOTki
14 minutes
3 months ago
»Dobimo se pod uro« ali vse poti vodijo na železniško postajo Ljubljana
Če se v napovedi nove epizode NaPOTkov malo pozabavamo s krajevnimi imeni in poimenovanji iz preteklosti, potem vam lahko povemo, da bomo v naslednjih minutah obiskali železniško postajo, za gradnjo katere so sredi 19. stoletja izbrali lokacijo v izteku tedanje Blatne vasi in Dolgih njiv nad Kravjo dolino. Zadrega bo izginila, če pojasnimo, da gre za območje med današnjo Dunajsko cesto in Metelkovo, ter da do postaje iz središča mesta vodita Kolodvorska ulica in Miklošičeva cesta. Gradnja dvonadstropnega poslopja železniške postaje Ljubljana se je začela leta 1847, dokončali so jo aprila 1848, leto dni pred prihodom prvega vlaka v Ljubljano. Danes je najpomembnejše železniško vozlišče na državni ravni, preko katerega potekata Baltsko-jadranski in Sredozemski koridor. Vsak dan postajo prevozi od 450 do 500 vlakov. Kako je ljubljanski glavni kolodvor nastal, zakaj je za 100 let ostal brez lesena stolpiča z uro, na katerega slavnega pisatelja spominjajo v bron uliti kostanji in kakšna bo prihodnost postaje, ki se spreminja v potniški center?
naPOTki
Prva omemba Šentjurja sega v leto 1340, in sicer kot naselje okoli cerkve Sv. Jurija. Prav z njim sta povezana legenda o nastanku in grb občine. To zgodovinsko mesto Slovenije in njegov razvoj je pozneje precej zaznamovala glasbeno-zdravniška družina Ipavec. V okolici Šentjurja, na Ponikvi, pa je bil doma eden vodilnih šolskih geografov 19. stoletja, ki je znatno prispeval k razvoju šolskih atlasov, kot jih poznamo še danes, to je bil Blaž Kocen. Še kak namig za obisk tega kraja ponudijo naPOTki.
Poglavja:
00:50:00 Legenda o Šentjurju
01:43:00 Hiša družine Ipavec
02:05:00 Franc Ipavec operira, Katarina igra klavir za lajšanje bolečin
03:33:00 Benjamin in Gustav Ipavec
05:11:00 Pixel art podhod pri šoli
06:32:00 Ponikva
07:00:00 Dosežki Blaža Kocena
09:07:00 Velikonočnica