Prva omemba Šentjurja sega v leto 1340, in sicer kot naselje okoli cerkve Sv. Jurija. Prav z njim sta povezana legenda o nastanku in grb občine. To zgodovinsko mesto Slovenije in njegov razvoj je pozneje precej zaznamovala glasbeno-zdravniška družina Ipavec. V okolici Šentjurja, na Ponikvi, pa je bil doma eden vodilnih šolskih geografov 19. stoletja, ki je znatno prispeval k razvoju šolskih atlasov, kot jih poznamo še danes, to je bil Blaž Kocen. Še kak namig za obisk tega kraja ponudijo naPOTki. Poglavja: 00:50:00 Legenda o Šentjurju 01:43:00 Hiša družine Ipavec 02:05:00 Franc Ipavec operira, Katarina igra klavir za lajšanje bolečin 03:33:00 Benjamin in Gustav Ipavec 05:11:00 Pixel art podhod pri šoli 06:32:00 Ponikva 07:00:00 Dosežki Blaža Kocena 09:07:00 Velikonočnica

Kranj – v starejših omembah med drugim tudi Carnim, Creina, Krainburg je zgodovinsko mesto med rekama Savo in Kokro s starodavno preteklostjo. Naselje je obstajalo že v neolitiku pred več kot 6000 leti, kar ga uvršča med najstarejša slovenska mesta. Po mestu Kranj, ki je bilo sprva njeno središče, je poimenovana tudi zgodovinska pokrajina Kranjska – ta je bila prva prestolnica Slovencev in središče Slovanske kneževine Karniole od 8. stoletja dalje. Zgodovino mesta lahko danes podrobno razkrivamo na muzejski poti, ki združuje vse muzejske hiše v Kranju in obiskovalca popelje od najzgodnejših obdobij vse do včerajšnjega dne. Po delu muzejske poti in ostalih skritih in manj skritih kotičkih mesta Kranj se je za naPOTke podala Tadeja Bizilj.

Kamnik je že konec 12. stoletja postal trg, v zgodnjem 13. stoletju dobi mestne pravice. V tokratni epizodi NaPOTkov pa bomo ugotavljali, kako je v sredini 20. stoletja Kamnik spreminjal in sooblikoval arhitekt Jože Plečnik. Katero je najpomembnejše in katero najlepše Plečnikovo delo na Kamniškem? Zakaj je cerkev Svetega Benedikta v Zgornjih Stranjah na predlog mojstra Plečnika dobila okenske zavese? Za koga so izdelali prvo Plečnikovo svečo?

Naslednje zgodovinsko mesto, ki ga bomo obiskali v naPOTkih, je Tržič. Da je to mesto dom bogate čevljarske dediščine je dobro znano. A arhitektura mestnega jedra razkriva, da so tu domovale tudi druge obrti, med njimi kovaška, usnjarska, nogavičarska in modrotiskarska obrt. Kako stare tržiške stavbe odslikavajo to dediščino in zakaj Tržičani še danes niso naklonjeni vetru, je preverila Darja Pograjc.

V 22. sezoni naPOTkov raziskujemo zgodovinska mesta in marsikdo verjetno ob tej besedni zvezi najprej pomisli na Piran. Tartinijev trg, Benečanka in stolna cerkev Svetega Jurija - to je le nekaj največjih znamenitosti mesta, ki je zraslo na soli in kjer vsaka stavba v starem mestnem jedru pripoveduje svojo zgodbo.

Celje je središče Savinjske statistične regije in se nahaja ob sotočju rek Savinje in Voglajne. Prva naselbina se je na tem mestu pojavila v času halštatske kulture. V času Keltov je bil kraj znan kot Keleja, kar v starem keltskem jeziku pomeni zaklonišče ali zavetišče. Podobno zveni tudi rimsko ime mesta – Celeia. Rimljani so naselbino osvojili leta 15 pr. n. št. Mestne pravice pa je mesto pod imenom municipium Claudia Celeia dobilo leta 45, med vladavino rimskega cesarja Klavdija. Danes je mesto najbolj poznano po Celjskih grofih, najvplivnejši plemiški rodbini na Slovenskem, ki so si ga izbrali za svoj sedež. Z njihovega grba izhaja današnji celjski grb – tri zlate šestkrake zvezde na modrem ščitu. To je le del bogate zgodovine Celja, del katere bomo še nekoliko bolj osvetlili v oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar. Odpravila se je na Knežji dvor, kjer se je prestavila tako v čase Rimljanov kot Celjanov. Bila pa je tudi v Fotohiši Pelikan, ki jo upravlja Muzej novejše zgodovine Celje in je zanjo prejel nagrado za Slovenski muzej leta 2025.

Idrija, Metlika in Brežice. To so mesta, ki smo jih spoznali v preteklih treh oddajah z imenom naPOTki. Teče namreč 22. sezona, v kateri odkrivamo zgodovinska mesta Slovenije. Danes se odpravimo na obalo, v Koper, ki je eno najstarejših stalno naseljenih mest na Slovenskem. Lani je mesto, ki je bilo nekoč na otoku, praznovalo 1500 let. Foto: Jaka Ivančič

Kjer se Štajerska sreča z Dolenjsko in kjer se združita reki Krka in Sava, ležijo Brežice. Danes največje naselje v Posavju je bilo zaradi ugodne geostrateške lege poseljeno že v pradavnini in skozi stoletja so tam svoje sledi pustili različni narodi. Zato ne čudi, da so tudi Brežice član Združenja zgodovinskih mest Slovenije. In ker smo trenutno aktualno sezono Napotkov namenili prav zgodovinskim mestom, je Andreja Čokl obiskala dva od brežiških arhitekturnih spomenikov.

Metlika je eno najstarejših mest v Beli krajini, saj je bila prvič omenjena že leta 1228. Srednjeveško jedro z mestnim grbom in pečatom iz 14. stoletja priča o njenem pomenu skozi stoletja, do ustanovitve Karlovca pa je imela tudi vlogo pomembne obrambne trdnjave pred osmanskimi vpadi. O bogati zgodovini mesta se obiskovalci lahko prepričajo v Belokranjskem muzeju, domači in tuji turisti pa se po informacije, lokalne dobrote in usmeritve lahko zatečejo v Hišo dobrot Bele krajine. Tam so nas pričakali tudi tokratni sogovorniki Napotkov, kustosinja pedagoginja Alenka Misja iz Belokranjskega muzeja Metlika, dr. Metke Pezdirc, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Metlika ter Gregor Jevšek iz agencije Bravina.

V prvi oddaji 22. sezone se bomo odpravili v eno izmed zgodovinskih mest Slovenije – Idrijo. In čeprav je to mesto najbolj znano po Unescovi dediščini, pa tokrat ne bomo govorili o klekljanju ali rudarjenju. Odpravili se bomo namreč v skrivno in težko dostopno mesto pod robom 1.000 metrov visoke Vójskarske planote nad dolino Kanomljice, tam namreč stoji Partizanska tiskarna Slovenija. Tiskarna je postala pomembna tudi v svetovnem merilu, saj so med septembrom 1944 in koncem vojne v njej tiskali Partizanski dnevnik – edini dnevni tiskani časopis odporniškega gibanja v Evropi. Koliko izvodov so natisnili v slabem letu delovanja in kako deluje tiskarna, pa je zanimalo Lano Furlan.

Tri ključne točke bodo – poleg vzdušja na železniški postaji Sevnica – v tokratnih naPOTkih: več kot 20 m2 velika maketa modularne železnice, ki ji v Sloveniji lahko konkurira le tista na Jesenicah; muzej, v katerem ima osrednje mesto stari leseni čevelj in, kot opomnik zgodovine, parna lokomotiva, ki so jo železniški zanesenjaki v Sevnico pripeljali sami.

V Napotkih se znova odpravljamo ob Bohinjsko železniško progo, ob kateri stoji tudi železniška postaja Bohinjska Bistrica. Nahaja se v neposredni bližini Bohinjskega predora, ki povezuje Gorenjsko in Primorsko. Postaja je kraju skupaj z železnico, omogočila gospodarski in turistični razvoj. Železniško postajo Bohinjska Bistrica je obiskal Aleš Ogrin.

Tokrat nas je pot odpeljala na Štajersko, točneje na Železniško postajo Celje. A če smo se v preteklih oddajah osredotočili predvsem na glavne stavbe postaj in raziskovali njihovo zgodovino, bomo tokrat zavili drugam. Kolegico Tadejo Bizilj je njen sogovornik najprej odpeljal do kretniške stolpne postavljalnice, ki je v času Južne železnice sodila med najsodobnejše tistega časa ter do vodne postaje, kjer so črpali vodo za potrebe parnih lokomotiv. Kaj vse lahko tam še danes vidimo in doživimo in kakšen pomen imata stavbi danes med drugim slišite v tokratni oddaji naPOTki.

Z naPOTki smo tokrat obiskali severovzhod države, majhen kraj Osluševci v občini Ormož, kamor je železnica prišla že leta 1860, prvo postajo pa so tam zgradili pred skoraj 100 leti. Pred časom, ko jo je nekaj metrov stran nadomestilo moderno samozadostno postajališče, je stari stavbi grozilo rušenje. Toda po zaslugi ljubiteljev zgodovine železnice, je tam nastal učni center dediščine in ličen muzej, ki se lahko med drugim pohvali tudi s predmeti iz 19. stoletja. Foto: Zdravko Munda

Če se v napovedi nove epizode NaPOTkov malo pozabavamo s krajevnimi imeni in poimenovanji iz preteklosti, potem vam lahko povemo, da bomo v naslednjih minutah obiskali železniško postajo, za gradnjo katere so sredi 19. stoletja izbrali lokacijo v izteku tedanje Blatne vasi in Dolgih njiv nad Kravjo dolino. Zadrega bo izginila, če pojasnimo, da gre za območje med današnjo Dunajsko cesto in Metelkovo, ter da do postaje iz središča mesta vodita Kolodvorska ulica in Miklošičeva cesta. Gradnja dvonadstropnega poslopja železniške postaje Ljubljana se je začela leta 1847, dokončali so jo aprila 1848, leto dni pred prihodom prvega vlaka v Ljubljano. Danes je najpomembnejše železniško vozlišče na državni ravni, preko katerega potekata Baltsko-jadranski in Sredozemski koridor. Vsak dan postajo prevozi od 450 do 500 vlakov. Kako je ljubljanski glavni kolodvor nastal, zakaj je za 100 let ostal brez lesena stolpiča z uro, na katerega slavnega pisatelja spominjajo v bron uliti kostanji in kakšna bo prihodnost postaje, ki se spreminja v potniški center?

Danes se z vlakom odpravimo do ene naših najbolj znanih turističnih destinacij. Bled ima dve železniški postaji: postajo Lesce Bled, ki je od središča Bleda oddaljena 4 kilometre, in postajo Bled Jezero, kamor se je odpravila Darja Pograjc. Slednja je od Blejskega jezera oz. kopalnih vod v Veliki Zaki oddaljena zgolj kilometer oz. 15 minut hoje. Nič čudnega torej, da je tam srečala tako domače kot tuje turiste, ki so za obisk tega bisera raje kot avtomobil izbrali vlak.

Železniška postaja Nova Gorica je bila letos v sklopu Evropske prestolnice kulture temeljito prenovljena. Pred obnovo je bila označena kot nevarna zaradi številnih prehodov čez tire, zdaj ima prvič podhod. Nekoč pomembna postaja med Prago in Trstom je danes tudi kulisa vsem, ki se fotografirajo z eno nogo v Sloveniji, drugo v Italiji. To pa nam oriše tudi že skoraj natančno lokacijo, kje se nahaja. Obiskala jo je Ana Skrt, sogovorniki: Matjaž Marušič, soavtor razstave o bohinjski progi; prof. Boštjan Vuga, arhitekt biroja Sadar-Vuga; Erik Mravlja, strojevodja in inštruktor strojevodij

V že 21. sezoni oddaje naPotki obiskujemo železniške postaje po Sloveniji. Tokrat nas je pot odpeljala na Kras, natančneje, v slikovito vasico Štanjel, ki slovi po znamenitem gradu in Ferrarijevem vrtu, v katerem je pustil svoj odtis tudi arhitekt in urbanist Maks Fabiani. Železniška postaja stoji tam od leta 1906, ko je nastala v sklopu graditve Južne železnice, infrastrukturnega projekta Avstro-Ogrske monarhije, ki je povezoval Dunaj z najpomembnejšim pristaniščem, Trstom. Pomenila je vojaško bazo med prvo svetovno vojno, v obdobju Jugoslavije pa je bila pomembno prometno vozlišče, ki je povezalo Slovenijo in Italijo. Poleg bogate zgodovine železniška postaja Štanjel skriva tudi zanimive arhitekturne bisere, ki sežejo vse do avstrijskega arhitekta Otta Wagnerja. Kako se je spreminjala in kakšen je njen utrip danes, je sredi kraške pokrajine raziskovala Nika Vrabec.

Železniška postaja Podbrdo se nahaja na južni strani Bohinjskega predora, ki med drugim povezuje Bohinj in Podbrdo in je ob svojem odprtju meril 6339 metrov, danes pa je 12 metrov krajši, saj so mu nemški vojaki ob odhodu leta 1945 minirali severni portal. Z izgradnjo železniške proge in predora je Podbrdo začelo dobivati podobo mesta, ki je bilo v času svetovnih vojn tudi strateškega pomena. Po bogati zgodovini železniške postaje in samega predora nas v tokratnih napotkih popelje gospod Cveto Zgaga, lokalni turistični vodnik in ustanovni član Kulturno tehnično turističnega društva Baška dediščina.

Najnovejša epizoda naPOTkov nas je tokrat odpeljala v Postojno, na najvišje ležečo železniško postajo pri nas - 582 metrov nad morjem so sredi 19. stoletja v sklopu izgradnje zadnjega dela južne železnice Dunaj - Trst zgradili tudi postajo. Prihod "železne ceste" v Postojno je sicer tesno povezan z razmahom turizma na tem območju, pa tudi z opuščanjem starih obrti, predvsem furmanstva. Danes se na postaji nahaja eden od treh centrov za vodenje prometa pri nas, od koder se daljinsko vodi promet za vse železniške postaje zahodno od Ljubljane.