Na slovenski dan možganov, ta se zgodi na sredo v tretjem tednu v marcu, ko poteka Teden možganov, je v reviji Frontiers in public health – mednarodni znanstveni reviji, ki pokriva širok spekter tematik s področja javnega zdravja, izšel članek z naslovom "Javni interes in angažiranost pri skrbi za zdravje možganov v Sloveniji: vloga izobraževanja." Mojca Delač se je o članku in sporočilih, ki iz njega izhajajo, pogovarjala z dvema izmed avtorjev, prof. dr. Majo Bresjanac in dr. Matejem Perovnikom.

Kakšen marec se je zarisal med vijuge! Upamo, da ste tako kot mi ob oblikovanju vsebin, uživali tudi vi, če ste jim že namenili svoja slušna omrežja. In če smo na poti skozi leta začeli pri jeseni, zaključujemo s pomladjo in nadarjenimi mladimi ljudmi. Z nami bodo dijakinje in dijak Gimnazije Vič ter psiholog prof. dr. Valentin Bucik.Kaj je nadarjenost? Kako lahko bolje podpremo mlade ljudi, ki so nadarjeni? Zakaj je najstništvo tudi nevropsihološko zanimivo obdobje? Sodelujejo: - Dijakinje in dijak z Gimnazije Vič Hana, Nej, Kim, Tisa in Lea, z njimi se je pogovarjala Neža Borkovič - Psiholog, prof. dr. Valentin Bucik, Oddelek za psihologijo, FF Univerze v Ljubljana

Kronična neprespanost pa prinaša številna tveganja za posameznika in družbo. In kaj so trenutno vroče teme v somnologiji? Kako slaba spalna higiena vpliva na možgane Skozi leta? Kaj kažejo raziskave med slovenskimi najstniki? Koliko o pomenu spanja za zdrave možgane že ve fiziologija? Veliko vprašanj, s katerimi se je Mojca Delač obrnila na sogovornice v tokratni oddaji: • Prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, somnologinja, Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo, UKC Ljubljana • Prof. dr. Maja Bresjanac, vodja Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja, Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska Fakulteta v Ljubljani • Doc. dr. Vita Štukovnik, klinična psihologinja, predavateljica psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Ankete sta posneli Vida Lestan in Neža Borkovič. Epizoda je nastala v okviru posebne marčevske serije Skozi leta, s katero se pridružujemo temi letošnjega Tedna možganov.

Hrepenenje po večni mladosti je staro skoraj toliko kot človeška civilizacija. Izoblikovalo je mite, pripovedi, legende in tudi odprlo pot sodobni znanosti in odkrivanju skrivnosti dolgoživosti. Ali lahko kljubujemo času ali je bolje, da kakovostno preživimo tistega, ki ga imamo? Epizoda je del posebne serije Skozi leta, ki jo Možgani na dlani pripravljajo v sodelovanju s Frekvenco X na Valu 202. Skozi tokratno oddajo vas peljeta Luka Hvalc in Mojca Delač.

V čem so možgani starejših, če so zdravi seveda, boljši od mlajših? Serijo Skozi leta, s katero se že tradicionalno pridružujemo temi Tedna možganov, začenjamo z vprašanjem, kaj se lahko pomlad življenja nauči od jeseni, kako ohraniti možgane gibke tudi v pozni starosti pa tudi, česa se lahko naučimo od japonske družbe, ki je znana po dolgoživosti prebivalcev. Pripravljajo: Mojca Delač, Neža Borkovič in Luka Hvalc.

Hitrost, natančnost, koncentracija – lahko slabo prespana noč odloči tekmo na košarkarskem igrišču? Pestro športno dogajanje v zadnjem času nas je vodilo do vprašanja, kako pomemben je spanec za doseganje vrhunskih športnih rezultatov. Bi morali v športne ekipe vključiti tudi somnologa? Odgovore na številna vprašanja prepleta spanja in vrhunskega športa je Nika Vrabec poiskala pri prof. dr. Leji Dolenc Grošelj, vodji Centra za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana ter klinični in športni psihologinji doc. Dr. Maji Smrdu. Iz Chicaga pa se nam je oglasil trenutno najbolj opazen slovenski predstavnik v ameriški univerzitetni ligi NCAA, Saša Ciani, ki je meddrugim spregovoril tudi o spopadanju z »jet legom«. Vabljeni na možgansko igrišče! Oddajo je pripravila Nika Vrabec, skoznjo vas popelje Mojca Delač.

Kaj nas je obdobje pandemije covida19 naučilo o možganih in bolezni ALS? Prof. dr. Martin Turner je nevrolog v bolnišnici John Radcliffe v Oxfordu, profesor klinične nevrologije in nevroznanosti, raziskovalec in pomočnik direktorja na podiplomski medicinski šoli Univerze v Oxfordu. Kot je povedal Mojci Delač za Možgane na dlani so prav letos začeli novo predklinično študijo iskanja učinkovitega zdravila za amiotrofično laterarno sklerozo. Kaj pričakujejo in kako dobro gre po prvih tednih? Vse to v tokratni epizodi!

Si predstavljate, da si na kožo nalepite "pametni tatu", ki meri vaše živčne kode, torej aktivnosti živčevja? Lahko pove, kako delujejo vaše mišice, kdaj ste pod stresom, koliko spite, koliko se gibate in sploh, kakšen je vaš "osebni živčni podpis"? Epidermalna elektronika je le ena od možnosti v preseku nevroznanosti in razvoja tehnologije, s katero se ukvarja prof. dr. Aleš Holobar, vodja Laboratorija za sistemsko programsko opremo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Da so možgani zares lahko na dlani, bo pojasnil v pogovoru z Mojco Delač!

Zagotovo se je tudi vam že kdaj zgodilo. Morda v množici, kjer ste začutili, da ima nekdo pogled uprt v vas, se obrnili in ujeli stik z očmi. Ni nujno, da vidimo, da nas nekdo gleda, pa se ta občutek vseeno pojavi. Zakaj in kje? Si morda vse skupaj le domišljamo? Mojca Delač je to radovednost delila s prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, nevrologom in predstojnikom katedre za nevrologijo ljubljanske Medicinske fakultete. In lahko si kar mislite, da je za vsem pravi orkester možganskega delovanja!

Tokrat pravzaprav nadaljujemo zgodbo prejšnjega tedna, čeprav bržkone ne bi takoj povezali kolenskega refleksa in zenic. In zakaj ta navdih? Poslušalka nam je sporočila, da ima slabši kolenski refleks, poleg tega pa še očesni sindrom, ki se mu reče Adie Holmesov sindrom, pri katerim se zenici ne širita in krčita enako. Kaj imata torej zenici z našimi možgani? Mojca Delač je odgovore poiskala pri prof. dr. Marku Hawlini.

Ste se kdaj vprašali, kaj imajo kolena z našimi možgani? Ko gre gibanje brezhibno od nog najbrž to vprašane ne poboža nevronov. Ste pa gotovo že vsi videli in tudi preizkusili tako imenovani kolenski refleks. Mojca Delač je raziskovala, kako je povezan z živčevjem. Za pomoč je prosila dr. Miloša Kalca z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.

Že sloviti Oliver Sacks je v eni od svojih knjig pisal o primeru bolnika, ki je zaradi jemanja zdravil (amfetaminov) doživel tri tedne izjemnih vohalnih zaznav in ojačanega vonja. Kaj se zgodi z možgani, ko pride do hiperozmije, kot s tujko poimenujemo intenzivne zaznave vonja? Kako pogoste so, kako jih prepoznajo? Ponavadi rinosinusitis povezujemo z zamašenim nosom in okrnjenim vohom, pa se lahko zgodi tudi obratno? O tem z dr. Juretom Urbančičem s klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo. Pripravlja: Mojca Delač.

Ste se kdaj vprašali, kako učinkovito se spopadate s tistimi dogodki v življenju, ki niso umirjeni, predvidljivi, znani. Pravzaprav takšnimi, ki bi jim rekli kar – kritični ali kriza? O tem se je Mojca Delač pogovarjala s kliničnim psihologom in terapevtom, prof. dr. Danielom Shapirom, z Univerze Kalifornija v Daviesu, ki je decembra na povabilo društva za vedenjsko in kognitivno terapijo v Ljubljani vodil dvodnevno izobraževanje. Ob tem je spregovorila tudi predsednica društva, dr. Špela Hvalec.

V zadnji decembrski epizodi, ki nas z možgani pelje po svetu, se družimo s prof. dr. Jernejem Uletom, ki je vodja laboratorija in direktor centra za demenco za King's collegu v Londonu. Že skoraj četrt stoletja je, odkar ga je raziskovalna pot odpeljala v tujino, ukvarja pa se z molekularno nevroznanostjo in išče podstat, vzroke in možnosti zdravljenja s pomočjo ribonukleinske kisline. Mojca Delač ga je poklicala v London. Priporočamo v posluh!

V tokratni epizodi se potepamo čez lužo, v Michiganu, pri Dr. Vojku Kavčiču, ki ga je pot po svetu odpeljala pred 35imi leti, po študiju psihologije. Leta 1997 je iz eksperimentalne psihologije doktoriral na Univerzi Severni Teksas ter se nato odpravil na Univerzo Rochester, kjer je vrsto let sodeloval z različnimi oddelki, zadnjih 15 let pa je njegov raziskovalni dom univerza Wayne State v Detroitu. Tudi s Slovenijo še goji delovne stike in prav prazniki ga spet pripeljejo v domovino. Pripravlja: Mojca Delač.

V decembru obiskujemo možgane, ki so odšli po svetu. Tokrat smo se odpravili na Švedsko, kjer deluje Dr. Kaja Korošec, psihologinja in doktorica zdravstvenih znanosti. Pot jo je po končanem magistrskem študiju psihologije v Sloveniji odpeljala v Stockholm, kjer deluje na Inštitutu Karolinska in Kraljevi glasbeni akademiji. Pravi, da je še veliko kotičkov na Švedskem, ki bi jih rada raziskala, zagotovo pa to velja tudi za človeške možgane. Na tem področju jo najbolj zanima preplet duševnega zdravja, glasbe in avtizma. Kaj prelomnega se je na tem področju zgodilo v letu, ki se izteka, je zaupala Niki Vrabec.

V decembru se družimo z možgani, ki so jih po svetu odpeljali - možgani! Prof. Karla Klokočovnik Evans je kognitivna nevroznanstvenica, ki se veliko ukvarja z vidnim zaznavanjem, pozornostjo in spominom. Njena raziskovalna pot je pestra in jo je vodila od Univerze v Trstu, kjer je diplomirala iz eksperimentalne psihologije, do slovitega Princetona v Združenih državah Amerike, kjer je zaključila magisterij in doktorat. V svoji karieri pa je delovala med drugim tudi na drugih univerzah bršljanove lige, kot sta MIT in Harvard. Na Univerzi v Yorku pa vodi laboratorij za kompleksno kognitivno procesiranje. Mojca Delač je v pogovoru z njo preverila, kaj na področju kognitivne psihologije je bilo po mnenju prof. Karle Klokočovnik Evans najbolj prodorno v letu 2024.

V začetku novembra je v Ljubljani potekala konferenca Društva psihologov Slovenije z letošnjo krovno temo sinergije med tehnologijo in psihološko znanostjo v vsakodnevni psihološki praksi. Eden izmed osrednjih govornikov je bil tudi dr. Tom van Daele, profesor in koordinator raziskovalnega programa Psihologija in tehnologija na univerzi Thomasa Mora, ki se v svoji raziskovalni praksi posveča prav prepletu tehnologije in psihologije. Pred mikrofon oddaje Možgani na dlani ga je povabila Nika Vrabec, ki se je potopila v zanimiv svet uporabe tehnoloških inovacij na področju duševnega zdravja. Skozi oddajo vas bo odpeljala Mojca Delač, bral je Bernard Stramič.

Ob svetovnem dnevu televizije se bomo usedli pred njo. In obsedeli. Zasvojenost s televizijo je ena od najstarejših oblik digitalne zasvojenosti, to, da lahko serije in filme spremljamo domala na vseh mogočih ekranih, pa nič ne pomaga. Prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt s Psihiatrične klinike UKC Ljubljana nam bo pojasnil, kaj se dogaja z nami in našimi možgani, ko smo zasvojeni s televizijo. Pripravlja: Mojca Delač.

Tokrat se gremo znova potepat v zanimiv svet, ki ga odpiramo s človeško zmožnostjo govora. Konec oktobra smo obeleževali mednarodni dan ozaveščanja o jecljanju. Mojco Delač pa je zanimalo, ali se jecljane lahko pojavi tudi kot simptom nevroloških motenj oziroma bolezni? Po odgovore je zavila na Nevrološko kliniko UKC Ljubljana, k Klari Trpkovi, specialistki klinične logopedije in vodji tamkajšnje enote za logopedijo.