Tokrat oprašujemo z volkovi, plenimo z vevericami, letimo s pterozavri in rešujemo probleme z mravljami.
#Metamorfoza
OPIS ODDAJE & ZUNANJE POVEZAVE
Minimorfoza je kratka oddaja, v kateri predstavimo zanimive raziskave, ki se niso uvrstile v redno oddajo.
Raziskava 1: Volkovi kot opraševalci?
Poljudni članek
Znanstveni članek
Raziskava 2: Veverice kot plenilci?
Poljudni članek
Znanstveni članek
Raziskava 3: Najstarejši leteči kuščar
Poljudni članek
Znanstveni članek
Raziskava 4: Kje so živeli predniki sesalcev?
Poljudni članek
Znanstveni članek
Raziskava 5: Reševanje problemov: mravlje proti ljudem
Poljudni članek
Znanstveni članek

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

V tokratni epizodi se pogovarjamo z biologom Maartenom de Grootom. Maarten je strokovnjak na več področjih, z nami pa deli svoje misli o muhah trepetavkah, gozdu, podlubnikih, občanski znanosti in še čem.
#Metamorfoza
 
[metamorfozaopis]
Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z gostjo Mario Tereso Almeida de Oliveira smo se pogovarjali o njenem (doktorskem) delu, ki se vrti okoli ekologije (iberskega) risa in telemetrijskih podatkov. Pogovor je bil v angleščini.
#Metamorfoza
 
[metamorfozaopis]
Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Tokrat butamo s čmrlji, smo grozni z želvami, imamo lačne potomce z žabami in smo barviti s ščinkavci.
#Metamorfoza
OPIS ODDAJE
Novice: Tokrat predstavimo raziskavo o opraševanju čmrljev, v kateri so uporabili kamere s hitrim zajemanjem slike. Na tak način so ugotovili, da čmrlji tresejo, butajo in grizejo cvetove, da na tak način dobijo več peloda.
Ali ste vedeli, da je žrelo morske želve kot iz grozljivk? Žrelo ima keratinaste in hrustančne bodice, ki so adaptacija na hranjenje z meduzami.
Vaški posebnež: Prvi posebnež je žaba z notranjo oploditvijo in lačnimi paglavci. Drugi posebnež je Gouldin ščinkavec, izjemno barvit in zanimiv ptič.
ZUNANJE POVEZAVE
Žrelo morskih želv
[metamorfozaopis]
Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Tokrat manipuliramo s pajki, žvižgamo z akacijami, vrtamo rove s školjkami in zavajamo s kresničkami.
#Metamorfoza
OPIS ODDAJE
Novice: Tokrat predstavimo zelo zanimivo raziskavo, v kateri avtorji predstavijo fascinantno zgodbo med plenilci, pajki, in plenom, kresničkami. V tem sistemu plen-plenilec pajki manipilirajo svetlobni signal kresničk na način, da privabijo več plena, to je novih kresničk.
Kdo to tam poje? Danes se oglaša akacija žvižgajoči trn, ki je znana po svoji simbiozi z določenimim ravljami. Te živijo v precej odebeljenih šiškah, v katere vstopijo skozi luknjice. Ko veter piha preko teh naluknjanih šišk, nastane žvižgajoč zvok.
Vaški posebnež: Prvi posebnež tokrat je zlovešči ladijski črv. To v resnici ni črv, ampak malce nenavadna školjka. Pa tudi zlovešč v ni, razen seveda za ljudi, ki jim naluknja pomole, ladje in podobne lesene konstrukcije. Drugi posebnež je vrsta kresničke, katerih ličinke so specializirane na življenje v termitnjakih, kjer s svetlobnimi signali lovijo žuželke.
ZUNANJE POVEZAVE
Mravlje branijo akacijo žvižgajoči trn
Kot praznična jelka osvetljen termitnjak
[metamorfozaopis]
Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Tokrat skačemo, grizemo in strašimo s pajki. Ali pač?

#Metamorfoza
OPIS ODDAJE
Tokrat gre za skupno oddajo s podkastom Metin čaj, kjer je naš in vaš Matjaž Gregorič gostoval kot strokovnjak pajkoslovec. Z gostiteljema je razbijal najbolj trdovratne mite in (ne)resnice o pajkih. Ali res pogoltnemo osem pajkov na leto? So pajki nevarni in agresivni, ali pa so v resnici bolj sramežljivi, kot mislimo? Pogosto mediji senzacionalistično poročajo o pajkih kot nevarnih bitjih, a resnica je precej drugačna. Odgovorimo tudi na vprašanje, ali pajki pozimi res iščejo toploto v naših domovih. Pripravite se na zabavno in poučno epizodo – brez strahu, pajki ne grizejo mikrofonov!
[metamorfozaopis]
Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Tokrat prebavljamo z glivami, gremo na začetke z LUCA, navigiramo s komarji, stopamo z dinozavri in skačemo s skakači.
#Metamorfoza
OPIS ODDAJE & ZUNANJE POVEZAVE
Minimorfoza je kratka oddaja, v kateri predstavimo zanimive raziskave, ki se niso uvrstile v redno oddajo.
Raziskava 1: Kisloljubna gliva v rosikovkah spodbuja prebavo
Znanstveni članek
Raziskava 2: Kdaj se je začelo življenje na planetu?
Poljudni članek
Znanstveni članek
Raziskava 3: Komarji navigirajo tudi s pomočjo infrardečega sevanja
Poljudni članek
Znanstveni članek
Raziskava 4: Ujemajoče donozavrske stopinje na kontinentih
Poljudni članek
Znanstveni članek
Raziskava 5: Žuželke skakači so prvaki s telesni rotaciji
Poljudni članek
Znanstveni članek
Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Tokrat pijemo mleko s sleporili, s črmlji rešujemo probleme in se zoperstavimo poplavam, si oskrbimo rane z orangutani in smo debeli s kruhovci.
#Metamorfoza
 
OPIS ODDAJE & ZUNANJE POVEZAVE
Minimorfoza je kratka oddaja, v kateri predstavimo zanimive raziskave, ki se niso uvrstile v redno oddajo.
Raziskava 1: Sleporil proizvaja »mleko«
Poljudni članek
Znanstveni članek
Raziskava 2: Čmrlje matice preživijo poplavo
Poljudni članek
Znanstveni članek
Raziskava 3: Čmrlji koordinirano sodelujejo pri zahtevnih nalogah
Poljudni članek
Znanstveni članek
Raziskava 4: Samozdravljenje pri orangutanu
Poljudni članek
Znanstveni članek
Raziskava 5: Madagaskar je dom dreves kruhovcev
Poljudni članek
Znanstveni članek
Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Tokrat smo inovativni s čmrlji, ne dihamo s paraziti in smo glasni ter skrivnostni z ribami.
#Metamorfoza
OPIS ODDAJE
Novice: Tokrat predstavimo novo raziskavo, v kateri poročajo o gestikulaciji pri ptičih. Gestikulacija v pravem pomenu besede je bila zaenkrat znana samo iz sveta primatov.
Ali ste vedeli, da so komarji in rastline mesojedke včasih v simbiozi? Ali bolje rečeno, v mutualističnem odnosu. Komarji živijo v vrčkih mesojedih rastlin vrčkovk, njihova prisotnost pa koristi tudi rastlinam.
Vaški posebneži: Prvi posebnež tokrat je čebelji kolibri, najmanjši ptič na svetu in tudi najmanjši dinozaver, ki so ga kadarkoli našli. Niso samo majhni, so tudi izredno lepi in še super uspešni opraševalci. Drugi posebnež je pikajoče drevo ali gimpi gimpi. To je v resnici precej velika kopriva, ki je tudi, primerno velikosti, zelo strupena. Ne se je dotikati, tudi takrat ne, ko je že mrtva!
[metamorfozaopis]
Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Tokrat smo inovativni s čmrlji, ne dihamo s paraziti in smo glasni ter skrivnostni z ribami.
#Metamorfoza
OPIS ODDAJE
Novice: Tokrat so v prvi vrsti spet brihtni čmrlji. Iz preteklih raziskav že vemo, da so čmrlji sposobni socialnega učenja, tokrat pa predstavimo raziskavo, v kateri so pokazali, da so skupinsko sposobni priti do inovacij, ki so tako kompleksne, da jih en sam osebek ne more »izumiti«. Prav ta tip inovacij je tisto, kar nas ljudi dela tako zelo posebne.
Ali ste vedeli, da nimajo vse živali dihal? Na kratko povemo, kako živali dihajo, in malo več o tem, da nekateri pa sploh ne dihajo. Ali pač?
Vaški posebneži: Tokrat predstavimo dve posebni vrsti rib. Prva je ena najmanjših rib sploh, s prozornim telesom in zato zanimiv model v znanstvenem raziskovanju. Hkrati velja za vretenčarja z najmanjšimi možgani in za najglasnejšo ribo. Druga je vrsta škarpen, kakadujska čeloplavutarica ali kakadujska osariba, ki izgleda kot premikajoči se odpadli list.
ZUNANJE POVEZAVE

Slike ribjega parazita Henneguya zschokkei
Klikajoče oglašanje majhne, a glasne ribe vrste Danionella cerebrum
[metamorfozaopis]
Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Tokrat se zombificiramo z rastlinami, podpiskujemo z delfini in smo gigantski s človečnjaki in pticami.
#Metamorfoza
OPIS ODDAJE
Novice: Rojasova štamprlica, prva znana rastlina, ki ima zombi liste. Tega izraza si sploh nismo izmislili mi, ampak so liste tako poimenovali raziskovalci. Gre za prvo rastlino torej, pri kateri listi odmrejo, ampak potem še opravljajo funkcijo korenin.
Kdo to tam poje: Predvajan zvok je oglašanje delfina velike pliskavke, ki živi tudi pri nas. Gre za značilen zvok, ki pripada določenemu osebku – poimenujemo ga »podpisk« – ki je priročen za ugotavljanje specifik oglašanja. Raziskovalci so ugotovili, da imajo delfini otroško govorico, podobno kot si to predstavljate pri ljudeh.
Vaški posebnež: Začnemo z drevesom, ki ima zaradi svojih nenavadnih lastnosti več imen, npr. »drevo opica ne plezaj«, »dinamitno drevo« in »drevo pivnik«. Drugi posebnež je največji primat, ki je kadarkoli živel, tretji pa največji ptič, ki je kadarkoli letel.
 
[metamorfozaopis]
Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Tokrat smo invazivni z mravljami, iznajdljivi z mušicami, preračunljivi z vrečarji, strupeni z bljuvalnim oreškom in na varnem z žabami.
#Metamorfoza
OPIS ODDAJE
Novice: Tokrat predstavimo dve nedavni raziskavi. V prvi so pokazali, kako neka invazivna vrsta mravlje vpliva na prehransko mrežo tako, da spremeni dieto afriških levov. V drugi pa predstavimo raziskavo o odnosu med mesojedo rastlino in mušico-opraševalcem, ki je sicer plen teh rastlin. Zanimivo je, da ta mušica svojega plenilca lahko izrabi tudi kot valilnico.
Ali ste vedeli …, da nekateri vrečarji plenilcem žrtvujejo mladiče? Gre za simpatične avstralske živali, ki pa imajo ljudem na videz čudaško strategijo bega ped plenilci: žrtvovanje mladiča.
Vaški posebneži: Tokrat predstavimo dva, malce posebna organizma. Prvi je strihninsko drevo ali po slovensko tudi bljuvalni orešek. Kot nakazuje ime, gre za drevo s precej strupenimi sadeži. Drugi je majhna južnoameriška žaba, ki živi s ptičjim pajkom. Manj znano je, zakaj in kako.
ZUNANJE POVEZAVE
Avstralska kuoka je malce smešna žival
[metamorfozaopis]
Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Pripravili smo spisek 10 najodmevnejših opisov novih vrst v letu 2023.
#Metamorfoza
OPIS ODDAJE
V tokratni posebni oddaji smo pripravili seznam 10 najodmevnejših opisov novih vrst v letu 2023. Nanj so se uvrstili naslednji opisi.
1) Ogromna globokomorska vetrnica: Telmatactis profundigigantica
Izumi & Higashiji 2023, Species diversity: 99-106.
Morska vetrnica iz rodu Telmatactis, ki je pogost po večini morij sveta, tudi v Mediteranu. Večinoma so bolj majhne, omejene na plitve vode, ta pa je ogromna in globokomorska. Zraven svoje ogromne velikosti ima še močen strup.
2) Plodna morska zvezda: Paralophaster ferax
Mah 2023, Zootaxa 5310: 1-88.
Avtor v članku opiše 11 vrst morskih vetrnic, med katerimi je tudi plodna morska zvezda. Ta živi 4000 m globoko v morju Antarktike in je komaj druga znana vrsta, ki vali mladiče v telesni votlini.
3) Antarktične morske lilije: Promachocrinus spp.
McLaughlin in sod. 2023, Invertebrate Systematics 37: 498-527.
Leta 1879 je bila opisana prosto plavajoča morska lilija Promachocrinus kerguelensis, znana po tem, da naseljuje vsa antarktična morja. V tem članku avtorji pokažejo, da to ni samo ena, ampak kar 8 vrst ozko sorodnih morskih lilij – tako opišejo dodatnih 7 vrst.
4) Koopov želodov črv: Yoda demiankoopi
Holland in sod. 2023, Invertebrate biology 141: e12379.
Ta črevoškrgar pripada družini, ki so jo opisali komaj 2005, ko so začeli bolj nabirati te globokomorske črve s podmornicami. Posebna je po hermafroditizmu, ekstremno velikih ustnicah z migetalkami in prebavilih, ki nakazujejo občasno, a dolgotrajno prehranjevanje.
5) Yashmarina vroča postranica: Hyalella yashmara
Tomikawa in sod. 2023, Invertebrate Systematics 37: 254-270.
Ta vrsta postranice živi v termalnih vrelcih Peruja. Glede na terenska in laboratorijska opažanja prenese temperaturo do 52oC, kar pomeni, da živi v najtoplejšem habitatu med vsemi postranicami.
6) Paiwanski rokodelec: Idioctis parilarilao
Yu in sod. 2023, Journal of Arachnology 51: 238-248.
Gre za pajka zaklopničarja, ki živi v obmorskem pasu na jugu Tajvana. Vrsta je posebna po tem, da živi v pasu bibavice, kar je za pajke izjemno redko. Njegov najbližji sorodnik živi na 3000 km oddaljenem Božičnem otoku.
7) Carrijov termitohlinec: Austrospirachtha carrijoi
Zilberman in Pires-Silva 2023, Zootaxa 5336: 424-432.
To je hrošč kratkokrilec, ki se pretvarja, da je termit. V rodu Austrospirachtha je bila do sedaj samo ena vrsta, znana po dveh muzejskih osebkih, zdaj pa imamo še drugo.
8) Brodniki: Nautilus spp.
Barord in sod. 2023, ZooKeys 1143: 51-69.
Brodniki (Nautilus) so stara in karizmatična veja glavonožcev. V rodu Nautilus so do sedaj bile 4 vrste, s tem člankom pa dobivamo dodatne 3. So iz voda v okolici Ameriške Samoe, Fidžija in Vanuatuja.
Slika: Nautilus vanuatuensis, foto Frédéric Ducarme via Wikimedia Commons.
9) Indijski jamski krapovec: Neolissochilus pnar
Dahanukar in sod. 2023, Vertebrate Zoology 73: 141-152. https://vertebrate-zoology.arphahub.com/articles.php?id=101011&journal_name=vertebrate-zoology
Gre za največjo jamsko ribo sploh, ki v dolžino zraste do 40 cm.

V tej bonus oddaji z gostjo in kaveljčniki rijeva po morskem blatu.
#Metamorfoza
OPIS ODDAJE
To je bonus oddaja, dodatek k oddaji 208, kjer smo govorili o odkrivanju in poimenovanju vrst v biologiji. Tokrat je v goste prišla María Herranz iz Španije, ki odkriva in opisuje kaveljčnike. Te enigmatične morske nevretenčarje imenujejo tudi blatni zmaji.
[metamorfozaopis]

V tej bonus oddaji z gostom plavava s pajki.
#Metamorfoza
OPIS ODDAJE
To je bonus oddaja, dodatek k oddaji 208, kjer smo govorili o odkrivanju in poimenovanju vrst v biologiji. Tokrat je v goste prišel Kuang Ping Yu s Tajvana, ki odkriva in opisuje obvodne pajke.
[metamorfozaopis]

Tokrat odkrivamo in opisujemo vrste, pri čemer smo karseda kreativni.
#Metamorfoza
OPIS ODDAJE
Tokrat je na sporedu posebna oddaja, v kateri si podrobneje ogledamo, kako poteka opisovanje novih vrst v biologiji. Razložimo, kaj sploh je znanstveno ime, kako se je vse začelo in kakšna so pravila. Seveda pogledamo še takšne in drugačne posebnosti iz poimenovanja v biologiji.
[metamorfozaopis]

Tokrat se vojskujemo s šimpanzi, smo jezikavi z vretenčarji, medeni z mravljami in migriramo s pticami.
#Metamorfoza
OPIS ODDAJE
Novice: Tokrat predstavimo novo raziskavo na šimpanzih in konfliktih med klani. V raziskavi so ugotovili, da šimpanzi uporabljajo znano vojno taktiko opazovanja iz visokih točk, s čemer si verjetno pridobijo taktično prednost pred nasprotnim klanom.
Ali ste vedeli, da nam lahko jeziki nekaj povejo o evolucijski zgodovini vretenčarjev? Predvsem na kopnem je uporaba jezika med vretenčarji eksplodirala. Tokrat si pogledamo nekaj zanimivih jezikov in kakšnim funkcijam služijo pri različnih vrstah.
Vaški posebneži: Spet predstavimo dva posebneža. Najprej so to medene mravlje, ki za hude čase spravijo – med. Žal ne vemo, ali obstaja točen med različnih okusov. Drugi posebneži so ptice pinože. To so migratorne ptice, ki se včasih selijo v ogromnih jatah, občasno pa jih lahko opazujemo tudi pri nas.
ZUNANJE POVEZAVE
Kameleoni in njihovi jeziki
Mrežastoprsti močerad izstreli jezik
Kolibriji imajo razcepljene in lamelaste jezike
Papiga vrste Trichoglossus moluccanus, ki je specializirana na nektar (1)
Papiga vrste Trichoglossus moluccanus, ki je specializirana na nektar (2)
[metamorfozaopis]

Tokrat smo zvezdasti glavači, parazitiramo z raki, se razpredamo z morsko travo in smo naj plenilci z nenormalnim rakom.
#Metamorfoza
OPIS ODDAJE
Novice: Predstavimo novo raziskavo, v kateri so se lotili starega biološkega vprašanja o telesni zgradbi morskih zvezd in ježkov. Kaj je glava, kaj telo. Ali sploh imajo glavo? Z modernimi metodami so pokazali, da ne samo, da jo imajo, ampak so celo ena sama glava in nič kaj dosti telesa.
Ali ste vedeli, da obstajajo čudni raki, ki parazitirajo morske zvezde? Samo po sebi to sicer ni čudno, pa vendarle so ti raki po svojem izgledu presenetili celo Romana, ljubitelja morskih organizmov. Raki, ki ne izgledajo kot raki.
Vaški posebneži: Tokrat sta to dva. Prvi je morska trava, ki je po površini največji organizem na svetu. Urša nas je presenetila in nam o tem pripravila kviz. Drugi današnji posebnež je »abnormalni rak« (pa sploh ni rak!) Anomalocaris, karizmatičen top plenilec v času Kambrija.
ZUNANJE POVEZAVE
Anomalocaris, »abnormalni rak« (ki v resnici ni rak!)
[metamorfozaopis]

Tokrat smo ultra temni z ribami, strupeni z jabolki in gosenicami, s črmlji in ribami pa se sterilno parimo.
#Metamorfoza
OPIS ODDAJE
Novice: Tokrat predstavimo novo raziskavo iz življenja črmljev. Socialne žuželke, kot so čebele (čmrlji so samo velike čebele!) in mravlje, so znane po tem, da se razmnožujejo samo kraljice. Te se parijo še pred ustanovitvijo kolonije, njihov zarod pa so nato sterilne delavke, vojaki in druge kaste. Zdaj pa smo dognali, da to ni čisto res. Pri črmljih delavke namreč ohranijo funkcionalna spolovila in se ob določenih pogojih še lahko razmnožujejo!
Ali ste vedeli, da imajo tudi nekatere ribe ultra-temno kožo? Ampak zakaj, ko pa gre za globokomorske ribe, torej tiste, ki živijo v popolni temi. Vseeno verjetno poznamo odgovor, zakaj je temu tako.
Vaški posebneži: Tokrat predstavimo kar tri. Najprej zagrizemo (ha, ha,…) v obalno jabolko, ki pa ga v resnici ni dobro jesti. No, tudi dotikati se ga ni dobro in celo gledati ne!
Drugi tokratni posebnež je orjaška sviloprejka, metulj, čigar gosenica velja za najbolj strupeno gosenico, verjetno pa bi po strupenosti v splošnem kotiral precej visoko.
Nazadnje predstavimo še ribo amazonskega molija. Gre za redek primer vrst, kjer najdemo samo samice. Te pa se ne razmnožujejo brez paritve, za kar »uporabijo« samce sorodnih vrst. Pogledamo še, kaj nas raziskave na teh ribah lahko naučijo o evoluciji osebnosti.
ZUNANJE POVEZAVE
Ribe z ultra temno kožo
Amazonski moli in Kate Laskowski
[metamorfozaopis]

Tokrat s košeninarji preživljamo zimo, plešemo s pajki in ptiči, smo slonje ogromni in ščegetačkasti s kačami.
#Metamorfoza
OPIS ODDAJE
Novice: Tokrat predstavimo novo raziskavo na t. i. snežnih muhah, ki so v resnici košeninarji, sorodniki komarjev. Zgodba se odvija v težkih snežnih razmerah, v katerih živi ta brezkrila vrsta, na ostre razmere pa se je prilagodila s posebnimi adaptacijami.
Ali ste vedeli, da imajo kače klitoris? Ko razmislimo, niti ni presenetljivo, vseeno pa je na tem področju precej malo znanega.
Kdo to tam poje? Razkrijemo skrivnostne avtorje glasbe, ki smo jo predvajali v prejšnji oddaji.
Vaški posebneži: Tokrat sta dva! Najprej predstavimo modro lastovko in njeno čudno parjenje. Gre za edine živali, kjer poznamo skupinsko dvorjenje v korist dominantnega samca. Drugi posebneži so slonje ptice, največje ptice vseh časov.
ZUNANJE POVEZAVE
Snežna muha ima samo še tri noge
Kačji hemi-klitorisi
Pajki skakači ob dvorjenju
Modri vabci koordinirajo plešejo
[metamorfozaopis]