Z Ano, Ivo, Niko, Lucijo in Zarjo o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti raziskovanja.
#MetaPHoDcast
V jubilejni 200. epizodi Meta PHoDcasta smo se prvič srečale v živo – v ljubljanskem Pritličju. Ob tej posebni priložnosti smo se ozrle na desetletje ustvarjanja podkasta in razmišljale, kako so se v tem času spremenili doktorski študij, raziskovalno okolje in znanost nasploh.
Z nami sta bili izjemni gostji: dr. Ana Slavec, strokovnjakinja za odprto znanost in nekdanja sovoditeljica podkasta, ter dr. Iva Hafner Bratkovič, znanstvena svetnica s Kemijskega inštituta. Skupaj smo razpravljale o preteklih izzivih, današnjih priložnostih za mlade raziskovalce in prihodnosti doktorskega študija. Kaj se je v znanosti v zadnjih desetih letih resnično spremenilo? Kakšno vlogo bo imela umetna inteligenca? In kaj bi danes svetovale svojim mlajšim, doktorskim verzijam?
Ugotavljamo, da smo vse hvaležne za izkušnjo doktorskega študija, da nas žene radovednost in da smo razvile številne uporabne veščine. A pot raziskovalke ni vedno enostavna – srečujemo se tudi z izzivi, ki pa jih sčasoma znamo premagati. V epizodi govorimo tudi o razlikah med zaposlitvijo v industriji ter na raziskovalnih inštitucijah ali univerzah.
Vabljene in vabljeni k poslušanju pogovora, ki povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost raziskovanja.

——————————–
Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.
Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Leo Bombač Tavčar o poporodni anemiji in depresiji ter o hipnozi med nosečnostjo in porodom.
#MetaPHoDcast
 
Lea Bombač Tavčar je ginekologinja, ki dela v dispanzerju za ženske Zdravstvenega zavoda Zdravje v Ljubljani. Zaveda se, da je dostopnost ginekologov v Ljubljani pereč problem, zato pove, da v njihovi ambulanti še vedno sprejemajo nove pacientke. Nekaj časa je delala tudi v Montrealu, kjer se je prvič srečala z uporabo hipnoze pri porodu.
Trenutno se Lea posveča doktoratu in raziskovanju poporodne anemije in duševnega zdravja otročnic (žensk v prvih šestih tednih po porodu). Poporodna anemija se v Sloveniji pojavi pri vsaki drugi ali tretji ženski. Predstavlja dejavnik tveganja za razvoj poporodne depresije, saj ženske z anemijo pogosto občutijo utrujenost, brezvoljnost in imajo slabšo koncentracijo. Interakcija med materjo in otrokom je posledično lahko slabša, kar znižuje kakovost življenja obeh. Najpogostejši vzrok smrti pri mladih materah je samomor, k čemur pomembno prispeva prav poporodna depresija. Zato je ključnega pomena, da poporodno anemijo zgodaj prepoznamo in ustrezno zdravimo.
S tem ciljem Lea raziskuje povezavo med različnimi zdravili za zdravljenje anemije in duševnim zdravjem mater, s posebnim poudarkom na utrujenosti in simptomih poporodne depresije. Ugotovila je, da med posameznimi zdravili z železom ni bistvenih razlik pri vplivu na poporodno utrujenost oz. depresijo, so pa razlike pri vplivu na zaloge železa. Pomembno pa je, da se zdravljenje začne dovolj zgodaj – zgodnja uvedba terapije namreč občutno zmanjša tveganje za razvoj poporodne depresije.
Na koncu Lea poudari pomen življenjskega nasveta, ki ji ga je dal njen mentor: »Izbiraj svoje bitke.« Priporoča tudi knjigo Notranji Krokodil, v kateri avtorica obravnava različna področja duševnega zdravja. Na večerjo bi šla z Gaborjem Matéjem, ki ga zelo ceni. Kot najlepši trenutek doktorskega študija izpostavi sodelovanje s svojim mentorjem, ki ga opisuje kot dobrega človeka in izvrstnega raziskovalca. Bodočim doktorskim študentom pa svetuje, naj na začetku ne stremijo k popolnosti – ta pride s časom in izkušnjami.
——————————–
Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.
Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

S Halido Đonlagić Đapić o epistemologiji miru v Bosni in Hercegovini.
#MetaPHoDcast


V tokratni epizodi gostimo Halido Đonlagić Đapić, doktorico znanosti s področja religiologije, ki je doktorirala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. V pogovoru razkrije, kako jo je izkušnja vojne v otroštvu v Bosni in Hercegovini oblikovala kot osebo in akademsko raziskovalko. S svojo osebno zgodbo oriše pomen miru, ki presega zgolj odsotnost vojne. V doktorski nalogi raziskuje religiozne in sekularne epistemologije ter fenomenologije miru v Bosni in Hercegovini.
Halida pojasni, da je mir kontekstualno pogojen in da pogosto ostanemo pri t. i. negativnem miru – brez vojne, a z nadaljnjimi konflikti. Opozarja tudi na problematičen pristop mednarodnih organizacij, ki pogosto ignorirajo lokalna znanja in potrebe. Zelo navdihujoč primer iz Mostarja pokaže, kako so mladi s pomočjo skupne glasbene šole presegli etnične delitve in ustvarili prostor sodelovanja in prijateljstva. Tudi sama je zelo dejavna v lokalnih in akademskih skupnostih, kjer poskuša s t.i. “grassroots” oziroma lokalnimi pristopi prispevati k miru.
Vedno bolj opažam, da so ljudje tisti, ki so pomembni. Inštitucije smo ljudje.
Halida pojasni pojme, kot so religiozne in posvetne epistemologije miru, razloži metode svoje terenske raziskave ter razmišlja o prenosljivosti svojih ugotovitev na druge konflikte po svetu. Dotakneva se tudi vprašanja spola, položaja žensk v Bosni in Hercegovini danes.
Na večerjo bi povabila več ljudi, ki jih je spoznala v Sloveniji tekom doktorata, saj je bil ta čas zanjo zelo pomenljiv. Priporoča filma Kiss the future in Gospodar svoje bodućnosti in knjigi Shining Humanity Zilke Spahić Šiljak in  Good people in evil time (Dobri ljudi u vremenu zla) Svetlane Broz, vnukinje Josipa Broza Tita.
In this episode, we talk with Halida Đonlagić Đapić, a PhD in Religiology who completed her doctorate at the Faculty of Social Sciences in Ljubljana. In the conversation, she shares how her experience of war as a child in Bosnia and Herzegovina shaped her both personally and academically. Through her personal story, she illustrates the meaning of peace that goes beyond the mere absence of war. Her doctoral dissertation explores religious and secular epistemologies and phenomenologies of peace in Bosnia and Herzegovina.
Halida explains that peace is context-dependent and that, more often than not, societies remain in what is known as negative peace—no active war, but with ongoing conflict. She also draws attention to problematic approaches by international organizations that tend to ignore local knowledge and needs. An inspiring example from Mostar highlights how young people managed to overcome ethnic divisions through a shared music school, creating space for collaboration and friendship. Halida herself is very active in both local and academic communities, using grassroots approaches to contribute to peacebuilding. She mentions political shows, which have nothing to do with the people as the people of Federation of Bosnia and Herzegovina and Republic of Serbia live and work together in harmony, especially women.
I am more and more aware that the people are what matters. The institutions are the people. 
Halida explains key concepts such as religious and secular epistemologies of peace, describes her field research methods, and reflects on whether her findings might be applicable to other conflicts around the world. The conversation also touches on gender issues and the position of women in Bosnia and Herzegocina today.
For dinner,

Z dr. Mašo Hribar o preskrbljenosti prebivalcev Slovenije z vitaminom D in dejavnikih, ki vplivajo nanjo.
#MetaPHoDcast
Dr. Maša Hribar je lansko leto zaključila doktorski študij Bioznanosti na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno delo v sklopu doktorske naloge je opravljala na Inštitutu za nutricionistiko v raziskovalni skupini Prehrana in javno zdravje. V svoji disertaciji je obravnavala dejavnike preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D.
Vitamin D sodeluje v številnih procesih v našem telesu; med drugim ga povezujemo z ohranjanjem zdravih kosti in delovanjem imunskega sistema. Ker so simptomi pomanjkanja pogosto neznačilni (npr. splošno slabo počutje), ga težko prepoznamo. Zato se ljudje pogosto ne zavedajo, da jim ga primanjkuje. Stanje preskrbljenosti za namene raziskav lahko zanesljivo ugotovimo le s krvno preiskavo. Dolgoročno pomanjkanje vitamina D lahko pri otrocih povzroči spremembe na kosteh, pri odraslih pa prispeva k nižji kostni gostoti. Seveda pa vitamin D ni edini dejavnik, ki vpliva na počutje ali zdravje kosti.
V svoji raziskavi je Maša uporabila reprezentativen vzorec odraslih prebivalcev in prebivalk Slovenije. Preučevala je njihove navade glede jemanja prehranskih dopolnil z vitaminom D in analizirala krvne vzorce, da bi ugotovila dejansko stanje preskrbljenosti. Vitamin D sicer naša koža tvori sama ob izpostavljenosti sončnim UV-B žarkom. V poletnih mesecih običajno zadostuje že krajša izpostavljenost odkrite kože. Seveda pa je treba biti previden zaradi tveganj čezmernega sončenja.
Medtem ko ima večina prebivalstva Slovenije poleti dovolj vitamina D, ga pozimi zaradi šibkejšega sonca in manj izpostavljenosti kože pogosto primanjkuje.
S hrano ga je težko dobiti dovolj, saj ga le malo živil vsebuje v večjih količinah (npr. ribe). Zato strokovnjaki za prehrano v zimskih mesecih pogosto priporočajo dodajanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil.
Pomanjkanje vitamina D je pogosto tudi drugod po svetu. Mašina raziskava je pokazala zaskrbljujoč podatek: pozimi ima pomanjkanje vitamina D kar 80 % odraslih prebivalcev in prebivalk Slovenije. Na podlagi teh ugotovitev se pripravljajo nove nacionalne javnozdravstvene smernice. Maša priporoča, da naj bi odrasli pozimi dnevno zaužili 20 mikrogramov (µg) oziroma 800 IU vitamina D. Svetuje tudi, da je prehranska dopolnila z vitaminom D najbolje kupovati v lekarni, še posebej tista, ki imajo status zdravila brez recepta, saj zanje veljajo strožji predpisi glede kakovosti in vsebnosti kot za običajna prehranska dopolnila.
Maša izpostavi tudi javnosti dostopno orodje za oceno prehranskega vnosa vitamina D. Dodatno vsem predlaga obisk nacionalnega portala o hrani in prehrani: prehrana.si.
V pogovoru Maša pojasni še druge zanimivosti o vitaminu D in prehrani. Svojo raziskovalno pot bo nadaljevala na Inštitutu za nutricionistiko. Doktorski študij ji je bil zelo všeč, saj ji je omogočil prepletanje različnih znanstvenih disciplin, s čimer je pridobila dragoceno znanje in izkušnje. Poudarja, kako pomembno je za raziskovalca ohranjati ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, imeti hobije ter socialno mrežo zunaj akademskega okolja, kar omogoča potreben odklop od raziskovalnega dela. Bodočim doktorantom in doktorantkam svetuje, naj posameznih izzivov med študijem ne jemljejo preveč osebno ali usodno. Meni, da se, podobno kot v življenju na splošno, marsikatera težava ali odločitev, ki se sprva zdi ogromna, kasneje izkaže za manj pomembno. Sama si želi, da bi se tega med svojim doktorskim študijem bolj zavedala.
——————————–
Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Z Andražem Krašovcem o geslih, varnosti in avtentikaciji.
#MetaPHoDcast
Andraž Krašovec je zaključil dodiplomski in podiplomski študij na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Za doktorat se je odločil, ker ga je od nekdaj zanimalo, kako stvari delujejo. Pravi, da je zelo radoveden in zdelo se mu je, da je doktorski študij odlična priložnost, da svojo radovednost poteši. Z raziskovanjem je nadaljeval na isti fakulteti, sodeluje pa tudi s Skupnim raziskovalnim središčem Evropske komisije v Italiji, kjer živi in dela.
Andraž se trenutno ukvarja z avtentikacijo uporabnikov. To je postopek, pri katerem dokažemo, da smo za napravo ali sistemom res mi. Najpogosteje tekom postopka vpišemo uporabniško ime in geslo, lahko nam telefon odčita prstni odtis ali obraz. V Andraževi raziskovalni skupini so ugotovili, da trenutni načini avtentikacije niso najboljši, predvsem načini, pri katerih je uspešna avtentikacija odvisna od našega spomina. Zato so se odločili, da razvijejo alternativen način avtentikacije, in sicer na podlagi vedenjskih vzorcev. Takšna avtentikacija bi bila hitrejša, varnejša pa predvsem v zaprtih sistemih, kjer je manjša množica uporabnikov. Takšen primer je recimo terminal v bolnišnici, kjer manjše število ljudi dela z občutljivimi podatki, pri delu pa večkrat na hitro zapustijo računalnik in ga ob tem ne zaklenejo.
Andraž si pri upravljanju s časom pomaga s seznamom opravil, ki jih mora opraviti. Pri tem si pomaga z aplikacijo Obsidian, priporoča pa tudi uporabo programa LaTex in spletnega orodja Overleaf. V branje predvsem doktorskim študentom in tistim, ki se odločajo za doktorat, priporoča knjigo How to get a PhD. Izbral si je tri vrhunce doktorskega študija in sicer: objavo podatkovne zbirke, prvi pozitiven rezultat in prihajajoči zagovor. Za spopadanje s stresom misli, da je pomembno ohraniti mirne krvi, pomaga pa mu tudi šport. Nasvet bodočim doktorandom je, naj dobro premislijo o izbiri teme in mentorja.
——————————–
Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.
Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

S Harisom Agovićem o jezikovnih normah in pomembnosti povezovanja mladih raziskovalcev.
#MetaPHoDcast


Haris Agović je doktorski študent slovenistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s tematiko, ki je večini nas samoumevna – jezikovnimi normami. Proučuje njihovo uporabo v vsakdanjem življenju in žargonu. Je tudi predstavnik doktorskih študentov Univerze v Ljubljani v Zvezi EUTOPIA. 
Haris meni, da je privilegij biti mladi raziskovalec ter s tem plačan za učenje in izobraževanje. Poudarja pomen skupnosti doktorskih študentov in si želi, da bi tako študijski programi kot delodajalci to spodbujali.
Za branje je priporočil Za narodov blagor Ivana Cankarja in Mala dežela francosko-ruandskega avtorja Gaëla Fayeta. Vsak drugi teden se veseli nove epizode politično obarvanih podkastov LD;GD Metine liste in in N1. Za filmofile predlaga film Substanca, ki smo ga lahko letos gledali na Ljubljanskem filmskem festivalu LIFFE.
——————————–
Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Ano Novak o metodah prenosa znanja v kmetijstvu in njihovem vplivu na varstvo narave.
#MetaPHoDcast
 
Ana Novak je bila mlada raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer zaključuje doktorat na področju ekonomike naravnih virov. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na odnose različnih deležnikov – kmetov, kmetijskih svetovalcev in drugih strokovnjakov – do varstva narave v kmetijstvu ter na iskanje učinkovitih načinov za spodbujanje trajnostnih kmetijskih praks skozi prenos znanja.
V svojem doktoratu je preučevala različne vidike prenosa znanja na področju varstva narave v kmetijstvu ter ugotavljala, kateri pristopi in metode so najbolj učinkoviti. Raziskovala je, kako oceniti učinkovitost sistema prenosa znanja, ter preučevala vpliv spletnih izobraževanj, izobraževanj v živo in participativnih delavnic na stališča, zadovoljstvo in pripravljenost kmetov za sprejemanje naravi prijaznih praks. Med drugim je ugotovila, da delavnice, kjer so kmetje aktivno vključeni v proces učenja, še posebej pozitivno vplivajo na njihovo ozaveščenost o podnebnih spremembah in na pripravljenost za sprejemanje blažitvenih ukrepov.
Ana je v zadnjem delu svojega doktorata raziskovala tudi pomen vrednot pri spreminjanju vedenja v kmetijstvu. Osredotočila se je na vlogo kmetijskih svetovalcev pri prenosu ne le znanja, temveč tudi vrednot, ki podpirajo trajnostne prakse.
V pogovoru predstavi tudi koncept “dobrega kmeta”, ki ga kmetijske skupnosti tradicionalno povezujejo z urejeno kmetijo in skrbno vzdrževanimi kmetijskimi površinami, na primer z lepo in pravočasno pokošenimi travniki, ki zagotavljajo kakovostno krmo za živino. Vendar pa to ni nujno skladno z naravovarstvenimi priporočili, kjer je med drugim zaželeno, da “dober kmet” ne hiti s košnjo, temveč pusti naravi čas, da se obnovi in nudi življenjski prostor rastlinam ter živalim. Ali lahko spremenimo družbeno predstavo o tem, kdo je “dober kmet”, izveš v pogovoru.
Ana pri svojem delu uporablja različna orodja, kot so Zotero za urejanje virov, Notion za organizacijo zapiskov in načrtovanje raziskav in Canva za pripravo privlačnih predstavitev raziskav ter v zadnjem času tudi orodja umetne inteligence. Priporoča roman Anna, Hanna in Johanna avtorice Marianne Fredriksson, ki skozi tri generacije žensk raziskuje preplet vrednot v družini.
Na koncu deli tudi nasvete za mlade raziskovalke in raziskovalce – poudarja pomen postavljanja mej med delom in prostim časom, iskanja hobije za sprostitev ter predvsem biti prijazen oziroma prijazna do sebe in se ne preobremenjevati s pričakovanji.
——————————–
Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Mašo Zorman o rezistenci na antibiotike in odkrivanju novih zdravilnih učinkovin.
#MetaPHoDcast
Maša Zorman je zaključila dodiplomski študij biokemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo in magisterij industrijske farmacije na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani. Ponudila se ji je priložnost, da z raziskovanjem nadaljuje na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, za kar se je z veseljem odločila.
Maša se trenutno ukvarja z načrtovanjem in sintezo novih zaviralcev bakterijskih topoizomeraz. Topoizomeraze so encimi, ki so ključni pri prepisovanju DNA. Če delovanje tega encima zavremo, celica (v tem primeru bakterija) umre. Tako so zaviralci bakterijskih topoizomeraz nova vrsta antibiotikov, zaradi povečevanja odpornosti bakterij na že znane antibiotike pa so takšna odkritja zelo pomembna.
Maša večino svojega dela opravlja za računalnikom, saj s pomočjo različnih računalniških programov načrtuje nove molekule, ki se lahko usedejo v encime topoizomeraze in jih tako zavrejo. Nato mora preveriti, če se takšno molekulo sploh lahko pripravi v laboratoriju. Preveriti mora tudi uspešnost vezave in toksičnost za biološki sistem, ki ni bakterija.
Maša nam na koncu pove zanimivo anekdoto o svojem nastopu na znanstveni konferenci v Rimu. V branje nam priporoča knjige avtorice Ali Hazelwood, ki piše romane, kjer so protagonistke ženske v akademskem svetu. Kot izboljšavo doktorskega študija predlaga več interaktivnih dogodkov, ki bi zbližali študente z več različnih fakultet in inštitutov. S stresom se spopada tako, da svojega dela iz službe ne nosi domov. Prav tako sprošča svojo kreativno energijo s slikanjem, ukvarja pa se tudi s tekom. Bodočim doktorskim študentom pa sporoča, da naj si zapisujejo stvari, ko so še sveže.
——————————–
Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Nežo Ribarič o Cernu, študiju v Angliji in o prispevanju k velikim stvarem.
#MetaPHoDcast


Neža Ribarič je doktorica fizike in podoktorska raziskovalka v Cernu, Švica. Magisterij in doktorat je opravljala na Univerzi v Lancastru v Angliji. Neža pravi, da je med študijem v Angliji uživala, vendar je pogrešala evropsko kulturo druženja ob športu in kavi. To jo je tudi spodbudilo, da se je prijavila na podoktorsko pozicijo na Univerzi Duke v Ženevi, kjer pa svoje raziskovalno opravlja v Cernu. Tam se večinoma ukvarja s pisanjem programske opreme za rekonstrukcijo poti delcev v novem detektorju, ki bo v trkalnik delcev vgrajen leta 2030.
Neža pravi, da ji je pomembno pustiti zapuščino. Izpopolnjuje in motivira jo delo na nečem večjem – nečem, kar bo prispevalo k spremembam na bolje.
Uživa v športu, tekmuje namreč v olimpijskem dvigovanju uteži, kar ji olajša spopadanje s stresom. Je članica izvršnega odbora društva v tujini izobraženih Slovencev (VTIS). Neža priporoča poslušanje podkasta Modern Wisdom in branje Surely you’re joking, Mr Feynman!. Rada bere tudi znanstveno fantastiko, od česar je omenila sago Red Rising.
Uporabna se ji zdi spletna stran Papers with Code, kjer so zbrani članki, kode in seti podatkov z različnih področij in Neža pravi, da ji prihranijo čas pri delu. Za optimizacijo časa priporoča aplikacijo Notion. Na večerjo bi peljala Navala Ravikanta ali Alexa Hormozija.
——————————–
Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Rokom Novakom o merjenju okoljskih stresorjev in občanski znanosti.
#MetaPHoDcast
Dr. Rok Novak je podoktorski raziskovalec na Odseku za znanosti o okolju Instituta “Jožef Stefan”. Pred dvema letoma je kot mladi raziskovalec zaključil doktorski študij na področju ekotehnologij na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. V svoji disertaciji je raziskoval, ali je mogoče za merjenje okoljskih stresorjev, kot so kakovost zraka in prisotnost hrupa, uporabljati cenovno dostopnejše naprave, ki jih posamezniki lahko uporabljajo doma ali jih nosijo s seboj pri vsakodnevnih opravilih.
Napredne in velike naprave, ki predstavljajo zlati standard pri merjenju okoljskih stresorjev, običajno zahtevajo prisotnost usposobljenega osebja ali večje ekipe. Poleg tega pa lahko stresorje merimo tudi z manjšimi in cenejšimi napravami. Da bi te naprave uporabljali v znanosti, je ključno preveriti, kako zanesljive in natančne so ter kako primerljivi so njihovi podatki z bolj zanesljivimi, referenčnimi postajami. Rok je v svojih raziskavah ugotovil, da so podatki takšnih naprav primerljivi in uporabni, če pred, med in po merjenju opravimo ustrezne postopke za preverjanje in kalibracijo podatkov.
V svoje raziskave Rok vključuje tudi občanske znanstvenike in znanstvenice, ki za določeno obdobje prejmejo individulane merilce okoljskih stresorjev ter navodila za uporabo. Merilce uporabljajo za spremljanje različnih parametrov okolja v svojih domovih ali pri vsakdanjih opravilih. V pogovoru z Rokom se dotakneva različnih načinov sodelovanja občanskih znanstvenikov in znanstvenic v raziskavah ter izpostaviva, kako pomembno je, da tudi občanski znanstveniki in znanstvenice pridobijo nekaj s sodelovanjem. Poleg spoznavanja znanstvenih metod lahko tudi bolje razumejo svoje okolje in morda prilagodijo svoje aktivnosti, da bi se izognili okoljskim stresorjem. 
Na Odseku za okoljske znanosti še vedno izvajajo raziskave z vključevanjem občanskih znanstvenikov. Trenutno v okviru projekta URBANOME iščejo kolesarje in kolesarke iz Ljubljane, ki vsaj trikrat na teden za poti v službo ali po opravkih uporabljajo kolo. Več informacij najdete tukaj.
Rok za poslušanje priporoča podkast The Skeptics Guide to the Universe. Ekipa tega podkasta je izdala tudi knjigo z enakim naslovom. Poleg tega svetuje še podkast Zelena luč.
Bodočim doktorandom in doktorandkam Rok svetuje, naj čas v drugem in tretjem letniku namenijo tudi aktivnostim zunaj samega študija. Sam je v tem obdobju največ časa namenil mednarodnim obiskom in delu v študentskem svetu. Priporoča uporabo aplikacije za urejanje in shranjevanje literature Zotero ter storitev v oblaku, ki omogočajo dostop do vseh potrebnih dokumentov kjerkoli.
Poudarja tudi pomen fizične aktivnosti ali drugih dejavnosti, ki niso neposredno povezane z raziskovanjem. Rok pravi, da je prokrastinacija lahko zelo produktivna – večkrat se je namreč zgodilo, da je med odlašanjem z nekim opravilom uspešno opravil drugo. Omenja tudi koncept aktivnega dolgočasenja, ki ga v pogovoru podrobneje pojasni.
————————

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.
Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Ano Lisac o bakterijah in biofilmih ter bakteriofagih.
#MetaPHoDcast
 
Ana Lisac je zaključila magisterij kemijskega inženirstva na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Ponudila se ji je priložnost, da na isti fakulteti nadaljuje z raziskovanjem, za kar se je z veseljem odločila.
Ana raziskuje vpliv virusov na bakterije v različnih okoljih, še posebej tam, kjer so bakterije nevarne za človeka, na primer v biofilmih na medicinskih implantatih. Bakterije se v različnih okoljih nahajajo v različnih fizioloških stanjih, zaradi česar antibiotiki pogosto niso učinkoviti. Ana se ukvarja tudi z razvojem matematičnega modela za ocenjevanje učinkovitosti zdravljenja z bakteriofagi. Trenutno gojijo bakterije v specifičnem fiziološkem stanju, da simulirajo okužbo, in so že uspeli določiti metode za karakterizacijo fagov, s čimer lahko potrdijo, da dejansko delajo z bakteriofagi.
V laboratoriju simulirajo biofilme na katetrih, kar jim omogoča preučevanje delovanja bakteriofagov v realnih razmerah. Svoje delo je Ana začela na bakteriji Escherichia coli in bakteriofagu T4. Sodelujejo tudi z Ortopedsko bolnišnico Valdoltra, kjer pridobivajo bakterije iz biofilmov na implantatih, kot je Staphylococcus capitis, ki deluje podobno kot Staphylococcus aureus.
V nekaterih državah se bakteriofagi že uporabljajo v terapiji, zlasti v primerih, kjer so okužbe povzročene z bakterijami, odpornimi na antibiotike. Ana meni, da je smiselna uporaba bakteriofagov predvsem v primerih, ko antibiotiki ne učinkujejo. Tudi pri nas pa se že izvajajo postopki čiščenja implantatov z bakteriofagi. Pojasni, da so bili bakteriofagi v terapiji uporabljeni že pred mnogimi leti, a je zanimanje za to metodo zdaj znova v porastu.
Ana nam priporoča knjigo Lessons in Chemistry, po kateri je nastala tudi istoimenska serija, za ogled pa priporoča film Dune. Doktorskim študentom svetuje poslušanje podkasta Meta PhoDcast. Na večerjo bi šla s Kleopatro, Cher in papežem. Za izboljšanje doktorskega študija predlaga več sodelovanja z industrijo in spremembo postopka prijave doktorske disertacije. Pri spopadanju s stresom ji pomaga njena podporna mreža, ki jo sestavljajo domači in sodelavci.
——————————–
Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.
Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z Matjažem Macuhom o vadbi, delu s prostovoljci v njegovih raziskavah in projektu Feelgood.
#MetaPHoDcast


Matjaž je doktorski študent na Bioznanostih na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Svojo strast do razumevanja prehrane in njenega vpliva na performans športnikov je razvil že v srednji šoli, ko je treniral deseteroboj. Po študiju Živilstva in prehrane na Biotehniški fakulteti se je na magisterij športne prehrane odpravil na Queen Mary University v Londonu. Tam je, kot pravi sam, živel in dihal s študijem. Matjaž poudari najbolj opazno razliko med študijem doma in Londonu v aplikativnem pristopu in predpripravami na predavanja, ki so mu omogočale, da je študijski material ponotranjil že pred predavanju in tako lahko spraševal prava vprašanja, ko se je ponudila priložnost. Matjaž ni mladi raziskovalec in tako doktorat opravlja ob delu, kar mu omogoča veliko avtonomije in zato še posebej poudari pomembnost kompatibilnega mentorja, s katerim se z doktorandom medsebojno razumeta, spoštujeta in podpirata. V svojem doktorskem projektu raziskuje vpliv nitratov na performans profesionalnih športnikov. Matjaž za svoje raziskave potrebuje visoko trenirane prostovoljce, kar pravi, da je najzahtevnejši del njegovega doktorskega projekta.
Poudari najbolj opazno razliko med študijem doma in Londonu v aplikativnem pristopu in predpripravami na predavanja, ki so mu omogočale, da je študijski material ponotranjil že pred predavanju in tako lahko spraševal prava vprašanja, ko se je ponudila priložnost. 
Je osebni trener, ustvarjalec vsebin in so-voditelj podkasta Znanost dobrega počutja. Je član ekipe podjetja Feelgood, ki se ukvarja s pripravo poljudno-znanstvenih vsebin s področja prehrane in personaliziranimi treningi za tako profesionalne športnike, kot tudi splošno populacijo. Priporoča knjigo Resilience avtorja Erica Greitensa in animiran film Puss in Boots: The Last Wish, ki ga je navdušil zaradi težkih tem, ki dajo misliti vsakemu izmed nas in jih film prikaže na komičen način. Matjaž pravi, da mu največ časa in mentalne energije prihrani delanje to-do seznamov in nastavljanje opomnikov, ter opustitev pričakovanj perfekcionizma ter posledičnega sekiranja.
——————————–
Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.
Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z Mojco Lukan o strokovni avtonomiji pedagoških delavk in delavcev v javnih vrtcih v Sloveniji. 
#MetaPHoDcast
 
Dr. Mojca Lukan je doktorica pedagogike, ki je zadnje leto delovala kot absolventka pred tem pa štiri leta kot mlada raziskovalka na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Študij pedagogike jo je pritegnil zaradi njegove multidisciplinarnosti, kjer se prepletajo psihologija, sociologija, antropologija in druge vede. Poleg pedagogike jo je posebej zanimalo tudi področje sociologije, zato je končala magistrski študij sociologije kulture na isti fakulteti.
Pedagogika kot znanstvena disciplina se osredotoča na vzgojo in izobraževanje. Mojca je v svojem raziskovalnem delu podrobneje proučevala strokovno avtonomijo pedagoških delavk in delavcev v vrtcih, pri čemer jo je še posebej zanimalo, kako ocenjujejo, da bi v različnih okoliščinah ravnali v vzgojni praksi. Med ključnimi vprašanji, s katerimi se je ukvarjala, so bila naslednja: Kaj pomeni strokovna avtonomija in kako je pravno opredeljena? Ali to pomeni popolno svobodo pedagoških delavk in delavcev ali pa so ti podvrženi omejitvam. I če so, kakšnim in katerim omejitvam so podvrženi? Kako se strokovna avtonomija kaže v vsakodnevni praksi?
Pedagoške delavke in delavci morajo svoje delo izvajati v skladu z zakonom in javno veljavnimi programi, ki določajo vzgojno-izobraževalne cilje. Poleg tega morajo pri svojem delu upoštevati načela kritičnosti, objektivnosti in pluralnosti ter spoštovati pravico staršev, da otroke vzgajajo v skladu s svojim verskim in filozofskim prepričanjem.
Mojčin doktorat je sestavljen iz dveh delov. Prvi del je teoretičen, med drugim je v njem pregledala in interpretirala zakonodajo, ki ureja strokovno avtonomijo pedagoških delavk in delavcev v javnih vrtcih v Sloveniji. Ukvarjala pa se je tudi z drugimi vprašanji, kot je pravica do ugovora vesti v vzgoji in izobraževanju. V drugem delu je raziskovala, koliko zaposleni v javnih vrtcih poznajo formalni okvir, ki zadeva strokovno avtonomijo, in pa, kako ocenjujejo, da bi v določenih hipotetičnih primerih vzgojne prakse strokovno avtonomno ravnali. Osrednji del pogovora je namenjen ugotovitvam iz drugega dela njenega doktorata.
Mojca ugotavlja, da številni pedagoški delavci ne poznajo vseh določil, ki zadevajo strokovno avtonomijo, in njihovih implikacij za vzgojno prakso. To pomanjkanje znanja pa lahko vpliva na procesno kakovost vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok.
Tema strokovne avtonomije pedagoških delavcev je še posebej aktualna zaradi vse pogostejšega vpletanja staršev v vzgojno-izobraževalni proces njihovih otrok. Zato je ključno, da zaposleni v vzgoji in izobraževanju dobro poznajo zakonodajo, ki ureja njihovo delo. Mojca v pogovoru predstavi tudi nekaj rešitev, ki bi lahko prispevale k izboljšanju kakovosti vzgoje in izobraževanja v javnih vrtcih, kar zadeva to področje
Mojca bi šla na večerjo z DuoLipo. Navdušuje jo njeno delo izven glasbene kariere, posluša pa tudi podkast Dua Lipa: At Your Service. V poslušanje pa predlaga podkast Vala 202 Rožnata dolina. Doktorskim študentom svetuje, naj si delo razdelijo na manjše enote, saj je tako lažje premagati obsežnost naloge, kot je doktorska disertacija.
————————

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.
Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost R...

Z Jako Dernovškom o raku, proteinih šaperonih in sintezi spojin.
#MetaPHoDcast
 
Jaka Dernovšek je zaključil magisterij farmacije na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, prejšnji mesec pa je na isti fakulteti tudi doktoriral. Študij farmacije mu je bil všeč, saj združuje veliko kemijsko in biološko usmerjenih smeri. Kot mnogim doktorandom, se mu je ponudila priložnost, da nadaljuje z raziskovanjem na Fakulteti za farmacijo, kar je z veseljem izkoristil.
Jaka se je na doktorskem študiju ukvarjal z načrtovanjem, sintezo in vrednotenjem zaviralcev proteina toplotnega šoka 90 (Hsp 90). To je protein šaperon, ki pomaga ostalim proteinom, da zavzamejo svojo pravilno strukturo in tako v celici opravljajo določene naloge. V rakavih celicah protein Hsp 90 tako pomaga rakavim proteinom. Tako lahko z zaviranjem delovanja proteina Hsp 90 preprečimo ustrezno delovanje rakavih proteinov. Jaka pove, da je bilo na tem področju opravljenih že precej raziskav, ki pa niso bile zelo uspešne, saj zaviralci proteina Hsp 90 niso delovali optimalno. Zato se je lotil priprave takšnih zaviralcev, ki bi delovali bolje in z manj neželenimi učinki. Na kratko nam razloži potek priprave oz. sinteze teh malih molekul, ki zavirajo protein Hsp 90.
Jaka nam razloži, da s samo sintezo zaviralcev delo ni končano, saj je delovanje teh molekul potrebno preveriti tudi na celičnem nivoju. Zanima jih, ali imajo zaviralci toksičen učinek na rakave celice. Nato pa preverjajo še, če zaviranje proteina Hsp 90 res vpliva na njegove proteine kliente. Uspešnost delovanja spojine na celičnem nivoju pa še ne pomeni, da bo ustrezno delovala tudi v živalskem modelu, kar je bil naslednji korak v Jakovem raziskovanju. Jaka misli, da so uspeli odkriti zelo obetavno spojino, ki bi lahko pomagala pri zdravljenju rakavih obolenj, vendar poudari, da je pot do dejanske uporabe še zelo dolga.
Jaka nam v ogled predlaga film American History X, saj se mu zdi primeren glede na trenutne predsedniške volitve v ZDA. Na večerjo bi povabil Kobeja Bryanta. Kot »highlight« doktorata izpostavi mednarodna sodelovanja. Za spopadanje s stresom predlaga, da si večje opravke ali projekte razdelimo na manjše sklope, ki so vsak zase manj stresni. Mlajšim doktorandkam in doktorandom predlaga, da se poskušajo udeležiti mednarodnih izmenjav in konferenc.
——————————–
Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.
Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z Urbanom Murom o tekočih kristalih in izzivih pri vodenju svojega podoktorskega projekta.
#MetaPHoDcast


Urban Mur je doktoriral na Fakulteti za matematiko in fiziko. Pri svojem delu se ukvarja s tekočimi kristali, ki se v vsakdanjem življenju uporabljajo v LCD zaslonih. Svoje obdobje doktorata opisuje kot pozitivno izkušnjo, večkrat omeni dobro sodelovanje z mentorjem in skupino. Poudari, da je bilo koristno, da je mentorja in skupino poznal prej ter tako vedel, kaj lahko pričakuje. 
Pravi, da je razlika med doktoratom in podoktorskim projektom v odgovornosti za vse vidike projekta, kar prinaša nove izzive za doktorande, ki jim med doktoratom ni danih priložnosti za učenje vodenja svojega projekta, raziskovalnih skupin in razvijanja mehkih veščin. To bi vključil v doktorski študij, da bi mladim doktorjem olajšal prehod.

Pravi tudi, da je pogosto razmejitev med akademsko in industrijsko znanostjo prevelika in da je potrebno več sodelovanja med tema dvema svetovoma.
Mladim raziskovalcem svetuje, naj vzamejo časovnico doktorata v svoje roke, saj se v znanosti stvari pogosto odvijajo zelo počasi. Priporoča knjigo Malcoma Gladwella Outliers, slovenski podkast Atmosferci in pa film Killers of the Flower Moon, režiserja Martina Scorseeseja.   
——————————–
Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.
Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z Nejcem Plohlom o zaupanju v znanost in znanstveni pismenosti.
#MetaPHoDcast
 
Nejc Plohl je socialni psiholog na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Že na začetku študijske poti se je posvetil psihologiji. Radovednost in navdušenje nad raziskovanjem v prvih letih študija sta ga vodila do doktorata, ki ga je lani uspešno zaključil.
V doktoratu je preučeval stališča splošne javnosti do znanosti. Zanimalo ga je, koliko splošna javnost zaupa znanosti, kaj opredeljuje ljudi, ki bolj ali manj zaupajo znanosti, in ali imajo posamezne skupine ljudi, ki jih lahko ločimo po njihovem zaupanju v znanost, kakšne skupne lastnosti.
Nejc v svojem raziskovalnem delu išče dejavnike, ki napovedujejo, koliko določena oseba zaupa znanosti. V podkastu pojasni, da raven izobrazbe ni nujno povezana s stopnjo zaupanja v znanost. Tesnejša povezava se kaže v podatkih o političnih stališčih in zaupanju v znanost. Kakšna ta povezava je in kako se spreminja skozi čas, Nejc razloži v pogovoru. Opozarja tudi, da slepo zaupanje v znanost ni vedno dobro, zato je treba spodbujati dobro znanstveno pismenost in kritično mišljenje.
Njegovo raziskovalno delo je po naključju sovpadalo s pandemijo covida-19, zato je svoja vprašanja o zaupanju v znanost usmeril na sprejemanje in sledenje ukrepom proti širjenju nalezljivih bolezni. Raziskoval je povezave med zaupanjem v znanost in izkazovanjem primernega vedenja za zajezitev širjenja virusa. Ugotovil je, da so načini komunikacije o ukrepih, ki niso prijazni in so lahko razumljeni kot prisila, manj uspešni kot mehkejša, bolj prijazna komunikacija, ki ljudi spodbuja k sledenju ukrepom brez neposrednih ukazov z vrha. V podkastu deli nekaj nasvetov za komunikacijo znanosti v kriznih razmerah.
Nejc v pogovoru poudarja, kako pomembno je imeti dobrega mentorja, s katerim se lahko tudi zabavaš in predvsem zmanjšuješ stres, povezan z raziskovanjem. Pri delu se zanaša na tehniko pomodoro, teden pa načrtuje vnaprej s časovnimi bloki (angl. timeblocking), ki jih vnaprej določi za posamezne naloge. Drugim doktorskim študentom svetuje, da svoje delo razdelijo na manjše enote in si tako postavijo vmesne cilje, ki jih je lažje doseči kot velike, oddaljene cilje, kot je zaključek doktorata. Dodatno svetuje tudi, da doktorata ne jemljejo preveč resno. Nejc pravi: »Doktorsko delo ni vse, kar te definira.« Pomembno je doktorat postaviti v kontekst celotnega življenja.
Želel bi si manj administracije pri samem procesu doktorata, predvsem potrjevanje dispozicij v različnih komisijah, saj meni, da to vzame preveč časa. Prav tako bi si želel, da bi bil zaključek doktorata po skandinavskem modelu, kjer lahko doktoriraš s tremi objavljenimi članki, bolj administrativno preprost in bolj sprejet v akademskem krogu. Želi si več povezovanja med doktorskimi študenti ter poudarja pomen revijalnih klubov. V pogovoru pohvali tudi nekatere pozitivne spremembe, do katerih je prišlo v zadnjih letih.
————————
Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.
Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

S Katjo Kunčič o navadnih prašičkih, stikih med celicami in mikroskopiranju.
#MetaPHoDcast
Katja Kunčič dela doktorat na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, na Oddelku za biologijo. S študijem je začela na dodiplomskem programu laboratorijske biomedicine na Fakulteti za farmacijo, nato je opravljala pripravništvo v patološkem laboratoriju na Kliniki Golnik. Delo ji je hitro postalo rutina, zato se ji je zdelo, da potrebuje spremembo. Vpisala se je na podiplomski program biokemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Razloži, da je bil to precejšen preskok in je za uspešen zaključek študija morala vložiti veliko truda. Po končanem podiplomskem programu se ji je ponudila priožnost za nadaljevanje na doktorskem študiju, kar je izkoristila.
Katja se zdaj ukvarja z raziskovanjem drobnejših živali. Trenutno preučuje sorodnika navadnega prašička. Razloži nam, da je to tista živalica, ki jo zunaj pogosto najdemo pod kamni, ob dotiku pa se zvije v kroglico. Vsi zmotno mislimo, da je ta žival žuželka, vendar nam Katja pojasni, da je to rak. Natančneje, Katjo zanimajo prašičkovi epiteli, ki opravljajo funkcijo pregrade, kot pri nas to dela koža. O naši koži je že mnogo znanega, o tesnih stikih med celicami prašičkovih epitelov pa ne. Za opazovanje celic in predvsem stikov med celicami uporabljajo elektronski mikroskop. Preden pa živalice pod mikroskopom lahko opazujejo, jih je potrebno pripraviti, kar nam Katja tudi podrobno razloži. S svojim delom bo nadaljevala tudi na žuželkah, ki uničujejo različne pridelke. S pomočjo opazovanja njihovega črevesnega epitela bo pripomogla k odkrivanju novih načinov zatiranja teh žuželk. Razloži nam tudi, da so ti stiki med celicami v epitelih prašičkov zelo podobni stikom med celicami v naših možganih. Razpad teh stikov v naših možganih je povezan z nastankom multiple skleroze.
Katja doktorskim študentom predlaga aplikacije za organizacijo delovnih nalog, npr. Trello in Dynalist. Predlaga tudi uporabo tehnike Pomodoro, kjer si lahko pomagamo s spletno aplikacijo Pomofocus. Za popravljanje angleških besedil predlaga plačljivo aplikacijo Instatext. Za sprostitev nam predlaga poslušanje podcasta Sometimes funny always awkward. Kot »highlight« doktorskega študija izpostavi svojo osebnostno rast in dvig samozavesti. Doktorskim študentom še svetuje, naj si ne nalagajo preveč dela.
—————————–
Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.
Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z Ano Kisovar o endometriozi in imunoloških vzrokih neplodnosti.
#MetaPHoDcast
Ana Kisovar je pred nekaj tedni uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo na področju medicine na Univerzi v Oxfordu, natančneje o reproduktivni imunologiji. Sedaj je podoktorska raziskovalka bioinformatike in imunologije na Oddelku za žensko reproduktivno zdravje na Univerzi v Oxfordu in hkrati zdravnica pripravnica ginekologije in porodništva v Švici.
Z Ano govoriva o njeni poti od študija splošne medicine na Univerzi v Ljubljani do doktorata na Univerzi v Oxfordu. Pripoveduje mi, kako jo je želja po znanju in raziskovanju vodila po njeni znanstveni poti. Pravi, da se zarečenega kruha največ poje, saj se sama najprej ni videla v delu v laboratoriju ali na področju bioinformatike, kjer deluje sedaj. Na svoji poti se trudi združevati klinično prakso z raziskovanjem.
Ana preučuje endometriozo, bolezen, ki prizadene 10 % žensk v rodni dobi in pri nekaterih vodi tudi do neplodnosti. Pri endometriozi tkivo, podobno notranji plasti maternice, raste izven maternične votline. To tkivo in vnetje, povezano z njim, se lahko pojavita na organih v trebušni votlini, pljučih in tudi drugje. Znaki bolezni so tudi različne vrste bolečine, ki se ciklično pojavljajo. Gre za kompleksno bolezen z različnimi stopnjami in različnimi znaki ter simptomi. Ana je raziskovala povezavo med endometriozo in imunskimi celicami, ki so vpletene v bolezen. Na dolgi rok upa, da bodo na podlagi tovrstnih raziskav razvili tudi morebitne terapije.
Ana je pri svojem delu uporabljala aplikacijo Notion za sledenje vsem ugotovitvam, ki jih je pridobila v času svojega raziskovalnega dela, in virom, ki jih je prebrala, ter za združevanje vseh idej, ki so se ji utrnile v tem času. V branje priporoča knjigo Nevidne ženske avtorice Caroline Criado Perez. Knjiga odkriva podatkovne in znanstvene vrzeli, ki maskirajo biološke razlike med ženskami in moškimi ter poglabljajo neenakost. Pri raziskovalnem delu uživa, ko lahko svoja odkritja in zanimanje posreduje drugim raziskovalcem in raziskovalkam na konferencah, seminarjih in drugih srečanjih. Za premagovanje stresa prisega na športne aktivnosti in meditacijo. Bodočim doktorskim študentom in študentkam predlaga, naj se čim več družijo z raznolikimi ljudmi, saj se takrat ponavadi razvijejo najboljše ideje.
————————
Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.
Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.
Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

S Polono Rajar o respiratornem mikrobiomu, prezgodaj rojenih otrocih in raziskovalnem delu na Norveškem.
#MetaPHoDcast


Polona Rajar je doktorat iz medicine zagovarjala pred enim mesecem. Tekom študija medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani se je preko Erasmus+ izmenjav podala na Norveško. Po zaključenem študiju se je na Norveško želela še vrniti. Kot pravi, je bila na pravem času na pravem mestu in je našla projekt, ki je zajemal kombinacijo klinike in raziskovalnega dela na področju neonatalne medicine.
V doktoratu je uživala, pravi, da ji je dinamika dela ponudila veliko znanj. Polona je proučevala mikrobiom zgornjih dihal prezgodaj rojenih otrok s sekveniranjem naslednje generacije. S sekveniranjem je idenfiticirala mikroorganizme, ki prebivajo v zgornjih dihalih otrok. Da je dobila material za raziskave, je dojenčkom odvzela nosno-žrelne aspirate, iz katerih je ekstrahirala DNA.
Raziskovalno delo, ki ga je opravljala v Univerzitetni bolnišnici v Oslu, je zahtevalo znanje norveščine, česar se je Polona pogumno in uspešno lotila. 
Po opravljenem raziskovalnem delu se je vrnila v Ljubljano ter začela specializacijo pediatrije. Kar bi si želela za slovenske zdravnike, je, več časa za opravljanje raziskovalnega dela oziroma branje raziskav, kot je to videla na Norveškem, saj to pozitivno pripomore h kakovosti zdravstvene oskrbe. Poudari, da je sprotno branje relevantne literature nujno za doktorske študente.
Napisan plan dela ter to-do seznami in excell so bili zanjo koristna orodja za dobro organizacijo. Kot mnogim sogovornikom, Poloni sprostitev prinašajo narava, gibanje in dobri filmi, pa druženje z njeno psičko Piko. Ker je še danes razpeta med Norveško in Slovenijo, bi na večerjo povabila njej ljube osebe iz obeh držav.
——————————–
Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.
Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z Ado Šadl Praprotnik o Bézierjevih krivuljah in grafičnem oblikovanju.
#MetaPHoDcast
 
Ada Šadl Praprotnik dela doktorat na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Za študij matematike se je odločila, ker ji je bila matematika vedno všeč in je imela tudi odličnega učitelja matematike v srednji šoli. Na dodiplomskem študiju je sicer zaključila študij matematike, na podiplomskem študiju pa se je raje odločila za interdisciplinarni študij računalništva in matematike, saj se ji je zdelo, da ji bo bolj pisan na kožo zaradi boljše implementacije v praksi. Za doktorat se je odločila po čistem naključju.
Ada zdaj raziskuje na področju računalniško podprtega geometrijskega oblikovanja. Cilj je na enostaven način predstaviti geometrijske objekte, ki se pogosto pojavljajo pri grafičnem oblikovanju s pomočjo računalnika. Primer, s katerim se srečujemo vsak dan, so znaki računalniških pisav. Da vse to deluje, so potrebne matematične krivulje, to so Bézierjeve krivulje in Bézierjeve ploskve. Pierre Bézier je bil francoski inženir, ki je delal pri Renaultu in je oblikoval avtomobilske karoserije. Pravzaprav je metodo odkril tudi Paul de Casteljeau, ki jo je uporabil pri računalniškem oblikovanju avtomobilov pri Citroënu. Bézierjeve krivulje podamo s pomočjo kontrolnih točk (ker z njihovo pomočjo kontroliramo krivuljo), ki jih povežemo v poligonu. Če računalniku povemo točke, točno vemo, kje bo krivulja ležala, hkrati pa s premikanjem točk lahko spreminjamo obliko krivulje. Ploskve in krivulje imajo eno pomanjkljivost in sicer s premikom ene točke lahko vplivamo na celotno krivuljo. Zato so se začeli razvijati zlepki Bézierjevih krivulj in ploskev, ki pa jih še vedno predstavijo kot eno celoto, vendar omogočajo več lokalne kontrole, torej lahko spremenimo samo manjši delček krivulje oziroma ploskve. Vse te pa lahko nadgradimo z uporabo racionalnih krivulj, kjer ima vsaka točka dodaten parameter, na katerega lahko vplivamo, zato dosežemo še večjo fleksibilnost pri oblikovanju. Pri svojem delu uporablja posebne programe za računanje in vizualizacijo.
Ada nam za preganjanje dolgčasa predlaga družabne igre Katan, Cascadia, Kingdom Builder ter Pandemic in miniseriji The Queen’s Gambit in Unorthodox. Predlaga nam še nekaj knjig in sicer Znanost Mirnega Življenja (David Zupančič) in Izvor (Dan Brown). Za aktualizacijo doktorskega študija predlaga prilagoditev predmetov, ki si jih mora na doktorskem študiju izbrati doktorand, saj si je zdaj velikokrat primoran izbrati nekaj, kar ni povezano z njegovo doktorsko temo.
Kot »highlight« doktorskega študija izpostavi svoje krasne sodelavce in odličnega mentorja, saj se med njimi odlično počuti. Svetuje nam tudi, da stvar, ki nam predstavlja stres, malce pustimo na strani in se vrnemo k reševanju tega s trezno glavo. Za konec še nasvet vsem bodočim doktorandom: »It gets better.«
————————-
Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.
Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.
Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.