Margaret Atwood ni navdušena, kadar jo predstavijo kot avtorico znanstvene fantastike. Rada namreč pove, da si ni v knjigah ničesar izmislila, ampak so se vsi njeni literarni zapleti že nekoč zgodili resničnim ljudem in družbenim skupinam.
Podobno velja za
Deklino zgodbo. Poskusi nadzora nad rojevanjem, neenakost žensk in
družbe, ki temeljijo na tradiciji in verskem fundamentalizmu, so
bile zgodovinske stalnice. Smo jih res pustili v preteklosti? Ne
nujno, kar kaže tudi velika priljubljenost knjige in televizijske
serije o čisto običajni državljanki, ki je v samo nekaj letih
postala dekla. Moška lastnina, katere edina naloga je bila
rojevanje.
O srhljivi domačnosti Dekline zgodbe sva se Darja in Lenart pogovarjala z
Vlasto Jalušič, eno največjih poznavalk zgodovine ženskega gibanja, feminizma, neenakosti spolov, nasilja in kolektivnih zločinov.
Pogovor smo posneli pred več kot enim letom – tik preden je začela televizijsko serijo Deklina zgodba predvajati nacionalna televizija. Takrat sva posnela tudi uvod in zaključne misli, ki so ostale – in to najbrž ni najboljše spoznanje – enako aktualne kot takrat.
***
Besedila, omenjena v pogovoru
Voltaire: Kandid ali optimizem
Timothy Snyder:
O tiraniji: dvajset stvari, ki smo se jih naučili iz dvajsetega stoletja
Michel Houellebecq:
Podreditev
New Yorker: Death of a Revolutionary: Shulamith Firestone helped to create a new society. But she couldn’t live in it.
Vlastina knjižna priporočila
Ernst Fraenkel:
Dvojna država
Victor Klemperer:
LTI-Lingua Tertii Imperii (Govorica tretjega rajha)
Vsa dela
Prima Levija
***
Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučić
Naslovna fotografija: Lenart J. Kučić
Produkcija: Milan Fras
