Čeprav se je svet skrčil v globalno vas, se lahko tuji planeti začnejo že takoj za prvo nacionalno mejo. Tak svet je tudi Italija, svetovna kulturna velesila in soseda, o kateri pa zelo malo vemo. Razen … če redno spremljamo našega današnjega sogovornika: igralca, prevajalca in dopisnika RTV Slovenija iz Rima Janka Petrovca.



Janko poskuša biti nekakšen novinarski didžej, ki vsak dan “prebira” Italijo, poskuša začutiti njen utrip ter nam vsak dan predvajati najboljšo “plejlisto” njene kulture in družbe. To družbo pa je poskušal zajetu tudi njegov italijanski novinarski kolega Roberto Saviano, ki je v knjigi Pojdi z mano stran (Mladinska knjiga, 2011) opisal izkušnjo, ki jo je imel kot soustvarjalec priljubljene televizijske novinarske serije.



Med drugim je Saviano opisal tudi delovanje “blatilnega stroja”, s katerim poskušajo vplivni posamezniki s pomočjo medijev oblatiti vse, ki so jim na poti. Jih poklicno diskreditirati, osebnostno zlomiti in čustveno uničiti. Kot opozotilo vsem, ki bi si drznili opozarjati na nepravilnosti in zahtevati odpravo družbenih krivic.



Z Jankom sva se pogovarjala o takšnem blatilnem stroju, pa tudi o vlogi cerkve, varčnih Italijanih, sodobni mafiji, zapuščini Silvia Berlusconiji in pandemiji covida 19. Ter seveda o knjigah, prevajanju in izobrazbi, ki sama po sebi še ne pomaga izboljšati sveta.







Besedila, omenjena v pogovoru



Janko Petrovec: Karantena. Rim.



Janko Petrovec: Intervju s profesorjem Umbertom Galimbertijem



Steven J. Zipperstein: The Conspiracy Theory to Rule Them All



Pod črto: Kronologija in skupne točke Twitter napadov na kritike stranke SDS in vlade







Jankova knjižna priporočila







Marco Missiroli: Opolzkosti v zasebnosti



Yuval Noah Harari: Sapiens, kratka zgodovina človeštva



Izidor Cankar: S poti



knjige Tiziana Terzanija



knjige Ryszarda Kapuścińskega



knjige prejšnjih slovenskih dopisnikov iz Rima (Toneta Hočevarja, Mojce Širok)




***



Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučić

Naslovna fotografija: Lenart J. Kučić

Produkcija: Milan Fras

“Vedno me je najbolj zanimala znanost. A sem vedel, da nimam prave zavzetosti in natančnosti, da bi lahko tudi sam postal znanstvenik. Nato sem med študijem odkril izbirni predmet komuniciranje znanosti. Pomislil sem, da je to morda moja najboljša priložnost, da se na drugačen način posvetim področjem, ki me privlačijo.”



Težko bi se bolje odločil, nam je povedal eden izmed najbolj znanih britanskih znanstvenih novinarjev Alok Jha, dolgoletni novinar Guardiana, ki zdaj pokriva znanstvene teme na tedniku Economist.



Povod za naš pogovor je bila njegova knjiga o vodi, ki jo je posvetil najbolj vsakdanji in znani, a hkrati skrivnostni molekuli, brez katere se ne bi razvilo življenje, kakršnega poznamo. Zaradi omejenega časa pa smo knjigo uporabili le kot povod za debato o karieri znanstvenega novinarja in prihodnosti novinarskega poročanja o znanosti.



Pogovarjali smo se v angleškem jeziku.







***








Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučić
Naslovna fotografija: Lenart J. Kučić
Produkcija: Milan Fras

Če nas v nekem trenutku zebe, si težko predstavljamo, da se planet v resnici vse bolj segreva. Če nam je vroče, si enako težko predstavljamo, da lahko trenutna vročina čez nekaj generacij prinese novo ledeno dobo. Zelo človeški so tudi drugi naši odzivi na novice o spreminjanju okolja: od depresije do hedonizma, apatije ali popolnega zanikanja, da se podnebne spremembe v resnici sploh dogajajo.



Za prvo poletno epizodo sva se zato Darja in Lenart pogovarjala z geografom in raziskovalcem Igorjem Žiberno, ki je Lenartu med pisanjem okoljskih člankov za Pod črto pomagal razumeti posledice in mehanizme segrevanja mest. Izhodišče za pogovor pa je bila knjiga Vroče, ki jo je napisal britanski okoljski aktivist in dolgoletni okoljski komentator Guardiana George Monbiot.



Med drugim smo pokazali, kako kompleksne so okoljske spremembe in kako zelo so povezane s človeškimi dejavnostmi, čeprav nas poskušajo zanikovalci prepričati, da je to samo ena izmed številnih zarot. Pojasnili smo razliko med skeptikom in zanikovalcem, se spraševali, zakaj v Sloveniji ne zaživijo zelene stranke in celo našli nekaj razlogov za optimizem, kar v prejšnjih sezonah ni bila ravno odlika Membranja.



***







Besedila, omenjena v pogovoru



Lenart J. Kučić: George Monbiot, okoljski aktivist, pogovor za Sobotno prilogo Dela



Clive Hamilton: Fetiš rasti



Rabindranath Tagore: Sadhana



Jeremy Rifkin: Konec dela



Fritjof Capra: The Turning Point



Mother Jones: It’s the End of the World as They Know It















Igorjeva knjižna priporočila



zbornik Odrast: besednjak za novo dobo



Clive Hamilton: Earthmasters, Defiant Earth in Affluenza



Jeremy Rifkin: The Green New Deal



***








Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučić
Naslovna fotografija: Lenart J. Kučić
Produkcija: Milan Fras

Margaret Atwood ni navdušena, kadar jo predstavijo kot avtorico znanstvene fantastike. Rada namreč pove, da si ni v knjigah ničesar izmislila, ampak so se vsi njeni literarni zapleti že nekoč zgodili resničnim ljudem in družbenim skupinam.



Podobno velja za
Deklino zgodbo. Poskusi nadzora nad rojevanjem, neenakost žensk in
družbe, ki temeljijo na tradiciji in verskem fundamentalizmu, so
bile zgodovinske stalnice. Smo jih res pustili v preteklosti? Ne
nujno, kar kaže tudi velika priljubljenost knjige in televizijske
serije o čisto običajni državljanki, ki je v samo nekaj letih
postala dekla. Moška lastnina, katere edina naloga je bila
rojevanje.




O srhljivi domačnosti Dekline zgodbe sva se Darja in Lenart pogovarjala z Vlasto Jalušič, eno največjih poznavalk zgodovine ženskega gibanja, feminizma, neenakosti spolov, nasilja in kolektivnih zločinov.



Pogovor smo posneli pred več kot enim letom – tik preden je začela televizijsko serijo Deklina zgodba predvajati nacionalna televizija. Takrat sva posnela tudi uvod in zaključne misli, ki so ostale – in to najbrž ni najboljše spoznanje – enako aktualne kot takrat.



***








Besedila, omenjena v pogovoru



Voltaire: Kandid ali optimizem



Timothy Snyder: O tiraniji: dvajset stvari, ki smo se jih naučili iz dvajsetega stoletja



Michel Houellebecq: Podreditev



New Yorker: Death of a Revolutionary: Shulamith Firestone helped to create a new society. But she couldn’t live in it.












Vlastina knjižna priporočila



Ernst Fraenkel: Dvojna država



Victor Klemperer: LTI-Lingua Tertii Imperii (Govorica tretjega rajha)



Vsa dela Prima Levija



***








Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučić
Naslovna fotografija: Lenart J. Kučić
Produkcija: Milan Fras

Marsowska ekipa je v času koronavirusa obtičala vsak na svojem koncu sveta. Ne samo Marko, ki je dejansko nekje daleč – na Švedskem, – ampak tudi za popotovanje med Ljubljano in mariborom je nenadoma potrebnih več dokumentov in dokazil, kot jih je bilo še pred novim letom imeti za pot okoli sveta. Vsaj za državljane EU.



Življenju v samoizolaciji je namenjena tudi ta posebna epizona našega podkasta. Med drugim nam je Marko opisal svojo izkušnjo “švedskega eksperimenta”, saj je Švedska ena izmed redkih držav, ki poskuša epidemijo preživeti brez skoraj popolne omejitve gibanja in ustavitve gospodarstva. Vprašanje je le, če se ne bodo tudi Švedi prisiljeni spremeniti strategije in slediti ostalim državam. Darja in Lenart pa sva mu poročala, kako se z virusum soočamo v Sloveniji, in zakaj smo kljub ostajanju doma zelo malo brali.



Med samoizolacijo pa smo tudi Marsowci sklenili, da še ni čas za konec sveta in s tem tudi našega podkastanja. Zato bomo – v skladu z zdravstvenimi priporočili – tudi sami začeli počasi rahljati ukrepe in se zbujati iz naše kar predolge samoizolacije. To pomeni, da bomo Darja, Marko, Lenart in Milan kmalu začeli pripravljati nove vsebine.



Vsem, ki nas še sledite v vaših odjemalcih, se zahvaljujemo za potrpežljivost.



Omenjene knjige:



David Graeber: Dolg, prvih 5000 let dolžništva



Esad Babačić: Odrezani od neba



Marko Radmilovič: Kolesar



Elena Ferrante: Genialna prijateljica



Edward Snowden: Trajna evidenca



J. D. Salinger: For Esmé—with Love and Squalor



***




Avtorji: Darja Potočan, Marko Pirc in Lenart J. Kučić
Naslovna fotografija: Lenart J. Kučić
Produkcija: Milan Fras

V naši čisto prvi epizodi Membranja smo se pred dobrimi tremi leti vprašali, koga naj volimo. Nekaj dni pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami je enako vprašanje znova aktualno. Odgovori pa se zdijo še bolj oddaljeni kot takrat, ko smo na ljubljanskih Žalah posneli ta pogovor.
***
V knjigarnah ne manjka priročnikov in nasvetov za samopomoč. Izvemo lahko vse o azijski kuhinji, izboljšanju spomina, odkrivanju notranjega božanstva in teku maratona. Manjkal je le odgovor na precej bolj pomembno vprašanje: koga naj volim?
Ta odgovor je hotel poiskati študent psihologije Tadevž Ropert. Zato je začel pisati knjigo, v kateri bi svoji generaciji razložil osnove državljanstva in politične teorije.
Pokazal je, da so demokracije večinoma demokratične samo po imenu, saj v parlamentu namesto predstavnikov ljudstva odločajo predsedniki političnih strank. Zavrnil je prepričanje, da je mogoče ostati zunaj političnega sistema in stranke nadomestiti z družbenimi gibanji. Namesto tega je predlagal ustanovitev demokratične politične stranke, kjer bi imeli vsi člani enako možnost odločanja. In nama v prvi epizodi membranja pojasnil, zakaj v politiki vedno odločijo tisti, ki jih politika ne zanima.
 
Povezave:
pobuda Odločaj o mestu (poskus uvedbe participatornega proračuna)
projekt Mlade glave mislijo, ki ga Tadevž pripravlja skupaj z Aljažem Jelenkom
dokumentarni film Boj ZA
Saskia Sassen in Richard Sennet v Zagrebu
 
Tadevževa bralna priporočila:
Moses I. Finley: Antična in moderna demokracija
Michels, Robert: Political Parties
Steiner, Christopher: Automate this; How Algorithms Came to Rule Our World
Wilkinson, Richard in Pickett, Kate: Velika ideja, Zakaj je enakost boljša za vse
 
Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučić

Naslovna fotografija: Lenart J. Kučić

Produkcija: Milan Fras

Ko govorimo o internetnih propagandnih vojnah, najbrž pomislimo na Ameriko in Rusijo. Toda internetnega širjenja zmede, dezinformacij in laži ni treba iskati na drugi celini. To znamo zelo dobro početi tudi sami, sama je na Dunaju povedala avstrijska novinarka in raziskovalka Ingrid Brodnig.
Brodnigova je začela že kot novinarka preiskovati (ne)kulturo digitalne debate v Avstriji. O sovraštvu, lažeh in manipulaciji na svetovnem spletu je napisala dve knjigi. Za lanske Laži na spletu je ravno pred pogovorom dopolnjevala spremno besedo in dve novi poglavji, ki jih bo vključila v drugo izdajo. V dobrem letu se je spremenilo marsikaj. Propaganda je postala še učinkovitejša, ljudje pa so ostali enako nepripravljeni na izkrivljene elektronske resničnosti.
Tudi zato, ker na spletu še vedno vidimo in najdemo predvsem tisto, kar hočemo verjeti. Tehnologija namreč kljub prepričanjem zgodnjih internetnih optimistov ni spremenila človeške narave. Le izpopolnila je tradicionalne metode za izkoriščanje njenih temnejših plati. Ker smo ji tako naročili.
 
Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučić

Naslovna fotografija: Lenart J. Kučić

Produkcija: Milan Fras

Revni so sami krivi, da so revni. Revščina je posledica značajske in moralne šibkosti. Revni so grešniki. Grešniki so slabi, slabe pa je treba zapreti. Zato je v zaporu toliko revežev.
O tej preprosti formuli je pisal francoski sociolog in socialni antropolog Loic Wacquant v knjigi Zapori revščine (*cf, 2008). V knjigi je predstavil nekatere trende v politiki kaznovanja, ki se iz ZDA širijo v Evropo: podaljševanje zapornih kazni, privatizacija zaporov in širjenje zaporniških razmer v civilno družbo – od prehodnih centrov za tujce do urbanih getov.
O zaporih in kaznovanju sva se pogovarjala s penologom, profesorjem in raziskovalcem Draganom Petrovcem, ki je zelo dobro spoznal problematiko zaporov. Več let je vodil ženski zapor na Igu, uvedel drugačen (odprt) režim zapora in pri tem ugotovil, da je osebje včasih težje spreobrniti kot zapornike.
 
Povezave in knjige:
Mladina: Dr. Dragan Petrovec, penolog
Dragan Petrovec: Fanči s psihiatrije in še hujše zgodbe (Sanje, 2017), Nasilje pod masko (Sanje, 2016)
 
Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučić

Naslovna fotografija: Lenart J. Kučić

Produkcija: Milan Fras

Kdo smo Marsowci? Kakšne so naše zgodbe? Kdaj smo se spoznali in kako smo sploh pomislili na mikrofonanje? Vse to smo se pogovarjali na letošnjem prednovoletnem srečanju in po kaki uri klepeta izvlekli snemalko. Da nas tudi vi malo bolje spoznate.
V naši prvi skupni epizodi lahko slišite vse marsowske glasove za eno mizo: Darjo, Lenarta, Marka in Milana, ki ponavadi med montažo preklinja naša zvočna tehnična neznanja. Med drugim boste izvedeli, kaj nas je povezalo: kaj je Lenartova mama našla v stari zamrzovalni skrinji in kaj je Darja poslala na uredništvo Sobotne priloge. Kaj vse počne Marko in katera so druga življenja zvočnega Milana.
Predstavili smo ozadje vseh treh podkastov – Membranja, Fotkasta in Tranzistorija – zato tokrat objavljamo enako epizodo v vseh treh „robotkih“. Tudi kot vabilo, da kdaj prisluhnete neznanim sogovornikom: glasbenikom, fotografom in bralcem, saj jih povezuje enak uredniški izbor.
 
Povezave: 
Sobotna priloga Dela: Denis Noble: Tudi znanost 
ima svojo modo in prevladujočo ideologijo
Lumu: One Color Meter to Rule Them all
Pod Črto: ustvarjanje kakovostnega novinarstva
Glasbena skupina Okttober
 

 
Avtorji: Darja Potočan, Lenart J. Kučič, Marko Pirc in Milan Fras

Naslovna fotografija: Lenart J. Kučič in Otrokinja

Produkcija: Milan Fras

Švedska velja za zgled socialne države. Toda življenje švedskega pisatelja Kristiana Lundberga, ki se je moral preživljati z delom v malmöjskem pristanišču za pretovarjanje avtomobilov, je bolj spominjalo na prizore z začetka dvajsetega stoletja.
V romanu Yarden (Goga, 2016, prevedla Danni Stražar) je opisal nečloveške delovne razmere v švedskih pristaniščih, kjer večinoma delajo tuji priseljenci. Njegova izkušnja je bila neobičajna – še zlasti za ustvarjalca in intelektualca –, saj Švedi večinoma niso doživljali takšne plati njihove pregovorno socialne države. Toda Lundberg je od otroštva živel na skrajnem družbenem robu. Zato je zelo dobro spoznal revščino in izkoriščanje.
O knjigi smo se pogovarjali s pisateljem Borutom Golobom, ki je že v mladosti zelo dobro spoznal fizično delo in razmere, ki jih danes opisujemo kot »prekarne«. Pri tem se je naučil, kako visoka je lahko cena svobode – osebne in ustvarjalne –, in kako pomembno je spoznati proizvodne procese, če hočemo zares razmišljati o družbi. Prav tam se namreč skrivajo zametki, iz katerih vzniknejo totalitarizmi in se začnejo vojne.
 
Povezave:
Sobotna priloga Dela: Borut Golob: »Humor nam pomaga preživeti.«
Delo, Književni listi: V boju za obstanek ni prostora za dobroto
Pod črto: Mit prekarizacije: namesto gospodarskega razcveta slabša delovna mesta
NYT: Adamic Dies of Shot, Home Aflame; Suicide Verdict Studied in Jersey; LOUIS ADAMIC DIES, APPARENT SUICIDE
Louis Adamic: Dinner At The White House
Washington Consensus
The Atlantic: The Political Slant of the Nobel Prize in Economics
NYT: Foxconn Says It Plans to Build Factory in Wisconsin, Adding 3,000 Jobs
Youtube: BLUE IN THE FACE, the movie (Lou Reed Talk)
NYT: 9/11: The Day Everything Changed, in Chile
 
Izpostavljeni avtorji:
Phillip Roth, Milton Friedman, Friedrich Hayek, Adam Smith, George Orwell, Jurij Gustinčič, Ervin Hladnik Milharčič, Tomaž Mastnak
 
Borutova knjižna priporočila:
Biblija
Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Besi
Adolf Hitler: Moj boj
Minqi Li: Vzpon Kitajske in propad kapitalističnega gospodarskega sveta
Louis Adamič: Dinamit
Upton Sinclair: Jungle
Arthur Koestler: Mrk Opoldne
 
 
Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučič

Naslovna fotografija: Lenart J. Kučič

Produkcija: Milan Fras

Organizirana kriminalna družba Darka Šarića je delovala kot izjemno uspešna mednarodna korporacija. Upoštevala je pravila trga in konkurence, ponudila najboljše razmerje med ceno in kakovostjo ter s podporo domače politike osvojila evropski trg. Heroina in drugih trdih drog.
Njegovo zgodbo je preiskal in popisal srbski preiskovalni novinar Stevan Dojčinović. Z njim smo se pogovarjali o nevarnostih njegovega dela, posebnostih organiziranega kriminala na Balkanu in njegovi zgodovinski prepletenosti z državo. Opisal je prijeme, s katerimi poskuša politika utišati kritične novinarje, in opozoril na visoko družbeno ceno mafijske države, kjer ni več mogoče potegniti meje med kriminalom in oblastjo. Pa tudi opomnil, da neodvisnega preiskovalnega novinarstva v našem prostoru ni mogoče uresničevati brez podpore tujih donatorjev in bralcev.
 
Povezava:
Krik: Vulin: Dojčinović je narkoman, mrzi Srbiju
 
Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučič

Naslovna fotografija: Lenart J. Kučič

Produkcija: Milan Fras

Za biografski (riso)roman o intelektualki in revolucionarki Rosi Luxembourg smo dolgo izbirali primernega sogovornika. Potem smo izvedeli, da se bo letošnjega stripovskega festivala Tinta udeležila kar avtorica romana Kate Evans. In hitro pograbili mikrofone.
V tokratni epizodi gostimo dve sogovornici. Pesnico Anjo Golob, ki je z založbo VigeVageKnjige poskrbela za slovenski prevod risoromana o rdeči Rosi, in britansko striporisarko Kate Evans, ki je uspela zelo uspešno strniti in predstaviti Rosino neverjetno življenjsko zgodbo.
Pogovarjali smo se o superjunakinjah in revolucionarnih besedilih, “dezovčerizaciji” in žlahtnih norostih. Ter se vprašali, ali so knjige danes sploh še lahko – nevarne.
 
Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučič

Naslovna fotografija: Lenart J. Kučič

Produkcija: Milan Fras

V zadnjem tisočletju so se pesniki zelo redko odločali za pisanje čisto pravega epa, v katerem bi opisali zgodovino starih narodov in usode njihovih junakov. Pesnik Boris A. Novak se ni ustrašil takšne žlahtne norosti, saj je poskusil s trilogijo Vrata nepovrata opisati zadnji dve stoletji, ki sta se velikokrat prepletli prav v njegovi rodbini.
Novaki so bili povsod: v avstro-ogrski monarhiji in kraljevini Jugoslaviji, v partizanih in uredništvu Nove revije. Bili so umetniki in revolucionarji, pianisti in gverilci, politiki in zaporniki. Živeli so v obdobjih, kjer so junake najprej slavili in jih nato žrtvovali, se jih bali in jih prezirali.
Njihove zgodbe se v Novakovem epu ves čas dotikajo sedanjosti, nad katero še vedno lebdijo nepokopani predniki in nikoli potolaženi duhovi iz preteklih časov. Če prisluhnemo njihovim sencam, nam bodo med drugim namignile, kako je nastala slovenska država, zakaj je treba obvarovati krhko evropsko sobivanje, in zakaj se demonski hudobci iz starih epov zelo dobro počutijo prav med slovenskimi sledilci.
Pogovor tokrat objavljamo v dveh različicah. Tale je krajša, v drugi pa smo ohranili epsko širino in objavili daljše odseke, kjer avtor podrobneje opisuje vsebino knjižne trilogije.
 
Borisova bralna priporočila:
Mahabharata
Ep o Gilgamešu
Homer: Iliada in Odiseja
Vergilij: Eneida
Dante Alighieri: Božanska komedija
John Milton: Izgubljeni raj
Derek Walcott: Omeros
 
Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučič

Naslovna fotografija: Lenart J. Kučič

Produkcija: Milan Fras

V zadnjem tisočletju so se pesniki zelo redko odločali za pisanje čisto pravega epa, v katerem bi opisali zgodovino starih narodov in usode njihovih junakov. Pesnik Boris A. Novak se ni ustrašil takšne žlahtne norosti, saj je poskusil s trilogijo Vrata nepovrata opisati zadnji dve stoletji, ki sta se velikokrat prepletli prav v njegovi rodbini.
Novaki so bili povsod: v avstro-ogrski monarhiji in kraljevini Jugoslaviji, v partizanih in uredništvu Nove revije. Bili so umetniki in revolucionarji, pianisti in gverilci, politiki in zaporniki. Živeli so v obdobjih, kjer so junake najprej slavili in jih nato žrtvovali, se jih bali in jih prezirali.
Njihove zgodbe se v Novakovem epu ves čas dotikajo sedanjosti, nad katero še vedno lebdijo nepokopani predniki in nikoli potolaženi duhovi iz preteklih časov. Če prisluhnemo njihovim sencam, nam bodo med drugim namignile, kako je nastala slovenska država, zakaj je treba obvarovati krhko evropsko sobivanje, in zakaj se demonski hudobci iz starih epov zelo dobro počutijo prav med slovenskimi sledilci.
Pogovor tokrat objavljamo v dveh različicah. Prva je krajša, v tejle pa smo ohranili epsko širino in objavili daljše odseke, kjer avtor podrobneje opisuje vsebino knjižne trilogije.
 
Borisova bralna priporočila:
Mahabharata
Ep o Gilgamešu
Homer: Iliada in Odiseja
Vergilij: Eneida
Dante Alighieri: Božanska komedija
John Milton: Izgubljeni raj
Derek Walcott: Omeros
 
Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučič

Naslovna fotografija: Lenart J. Kučič

Produkcija: Milan Fras

Britanski novinar in pisatelj George Orwell je zelo visoko na seznamu ljudi, s katerimi bi šlo Membranje v posmrtnem življenju na pijačo in klepet. Zagotovo bi se nam takoj pridružila tudi tokratna sogovornica: prevajalka Tina Mahkota.
Pri Orwellu smo se znašli pred zelo težko izbiro: katero knjigo izbrati? Vedno aktualno politično pravljico živalska farma o vzponu avtoritarizma? Srhljivi roman 1984, ki se zdi ob vsakem branju bolj otipljivo verjeten? Poklon Kataloniji, reportaža iz španske državljanske vojne, v katerem ugotovi, da je resnica vedno prva žrtev vojne? Katerega izmed neštetih esejev in kritik, v katerih je analiziral vse kulturne, politične in družbene posebnosti njegovega časa?
Na koncu smo se podali v Wigan. Na trboveljsko plažo, kot bi knjigo šaljivo prevedla sogovornica. Reportažo o življenju delavskega razreda v Veliki Britanjiji, ki so jo naročili britanski socialisti. In ki so bili po objavi njeni najhujši kritiki.
 
Povezave:
Huxley to Orwell: My Hellish Vision of the Future is Better Than Yours (1949)
 
Tinina bralna priporočila:
Hannah Arendt: Eichmann v Jeruzalemu
Stefan Zweig: Včerajšnji svet
Marcel Reich-Ranicki: Moje življenje
 
Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučič

Naslovna fotografija: Lenart J. Kučič

Produkcija: Milan Fras

Britanski publicist in pisatelj George Orwell je veliko razmišljal o zgodovini. Zanimalo ga je, kako zgodovina sploh nastaja. Kdo opisuje dogodke, kdo razlaga pretekle dokumente, čigavi glasovi se ohranijo in kateri so izgubljeni. Od tega je odvisno, kdo bo razumel sedanjost in nadzoroval prihodnost.
Zgodovina je zato zelo pomembno orožje v spopadu političnih idej. Po Evropi se znova krepijo nekatere ideologije, ki so po koncu druge svetovne vojne skoraj izginile – podobno kot številne nalezljive bolezni, ki smo jih zajezili s cepljenjem. Rasizmi, nacionalizmi in verski fundamentalizmi se vračajo v politični besednjak, saj jih družbeni imunski sistem pogosto ne zmore več prepoznati in onemogočiti.
Grozljive posledice njihovega izbruha je zelo nazorno opisal in orisal Art Spiegelman v striporomanu Maus. O vlogi spomina in pozabe, razumevanju sedanjosti in pomenu zgodovine pa smo se pogovarjali z direktorjem ZRC SAZU Otom Lutharjem.
 
Povezave:
In these times: 20 Lessons from the 20th Century on How to Survive in Trump’s America
Guardian: Hitler’s world may not be so far away
Robert De Niro: ‘I’d like to punch Donald Trump in the face’
NYT: Meryl Streep’s Golden Globes Speech
Quartz: Obama’s recommended reading list for his daughter includes feminist classics
 
Otova bralna priporočila:
“Glede na to, da mladi (in stari) slej ali prej pridejo do Orwellovega dela 1984 in Živalske farme, bi toplo priporočil njegovo delo Poklon Kataloniji.
Zaradi neobrzdanega revizionizma zadnjih dni bi mladim ljudem morda pomagala Balada o trobenti in oblaku (Ciril Kosmač) ali Klovnovi pogledi (Heinrich Boell) za tiste, ki jih zanima (sicer zelo sramežljiva) nemška denacifikacija.
Za razumevanje svobode, avtonomije in človeške neumnosti: Opus nigrum (Marguerite Yourcenar). Za odraščanje Lovec/Varuh v rži (Salinger); za seksulano emncipacijo pa Rakov povratnik (Henry Miller).
Za spološno izobrazbo v najširšem smislu: Aleksandrujski kvartet (Lawrence Durell).
Bolj ko razmišljam, bolj se nabor širi; Svetkabna Aleksievich, Secondhand Time. The Last of the Soviets; Vojnovićevi Čefurji raus; Stefan Zweig, Včerajšnji svet …
Bolje, da neham.”
Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučič

Naslovna fotografija: Lenart J. Kučič

Produkcija: Milan Fras, Marsowci

Ameriški predavatelji, ki so nastopili na mednarodnem festivalu novinarstva v Perugii, se večinoma niso sprijaznili z lansko zmago Donalda Trumpa. Med njimi je bila tudi direktorica centra za človekove pravice na kalifornijski univerzi Berkeley Alexa Koenig.
Izhodišče za pogovor je bilo delo ameriškega kognitivnega jezikoslovca Georgea Lakoffa, ki smo ga predstavili v enem izmed preteklih membranj. Koenigova je povedala, da so ameriški novinarji in izobraženci ves čas podcenjevali možnost Trumpove zmage, saj so se premalo zavedali lastnih predsodkov in slepih peg. Za prihodnost ZDA pa je bistveno, kaj se bo zgodilo z zmernimi konzervativci, ki so ostali brez pravih alternativ.
 
Omenjene povezave:
Knjige Georga Lakoffa
Arlie Russell Hochschild: Strangers in Their Own Land: Anger and Mourning on the American Right:
Bob Altemeyer: The Authoritarians
 
Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučič

Naslovna fotografija: Lenart J. Kučič

Produkcija: Milan Fras, Marsowci

Odtekanje zaupnih podatkov je postalo zelo pogost medijski dogodek. V zgodbi ponavadi sodelujejo skrivnostni pravičnik, preiskovalni novinar in pogumen urednik ali aktivist, ki je pripravljen dokumente objaviti. Toda resničnost je le redko tako preprosta.
Verjetno najbolj znano zgodbo zadnjega desetletja je v knjigi No Place to Hide opisal novinar in aktivist Glenn Greenwald. Čeprav ni znal prebrati šifriranega elektronskega sporočila in bi skoraj zamudil največjo zgodbo v karieri, se je znašel v hotelski sobi z mladim ameriškim obveščevalcem Edwardom Snowdnom. Ta mu je izročil dokumente z dokazi o množičnem globalnem prisluškovanju, ki jih skupaj s partnerskimi organizacijami izvajajo ameriške obveščevalne agencije.
O greenwaldovskih dilemah smo se pogovarjali z urednikom in soustanoviteljem portala Pod črto Anžetom Vohom Bošticem. Kako jih rešuje v praksi? Na kakšen način preveri dokumente in kako se pogovarja z viri? Zakaj je v Sloveniji tako malo preiskovalnega novinarstva?
 
Povezave:
Pod črto: Kako so na slabi banki obšli omejitve višine plač menedžerjev v državnih podjetjih
Pod črto: Izpoved Dejana Orniga, informatorja, ki je za policijo vdiral v zasebno komunikacijo posameznikov
NYT The Run-up podcast: Nailing Down Trump’s Taxes
Hidden Brain podcast: Episode 60: Fortress America
 
Anžetovi bralni priporočili:
Erich Maria Remarque: Noč v Lizboni in Slavolok zmage
Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučič

Naslovna fotografija: Lenart J. Kučič

Produkcija: Milan Fras, Marsowci

Bodeča žica je tehnična ovira. Vojska je izobraževalna ustanova. Vojna je mirovno posredovanje. Kriza je priložnost. Laž je alternativna resnica. Propaganda je komuniciranje z javnostjo. Rasist je pripadnik ogrožene večine. Najprej pa je treba naštete besede umestiti v prepričljiv jezikovni okvir.
O uporabi jezikovnih okvirov v politični govorici je med lansko predsedniško kampanjo v ZDA veliko pisal ameriški kognitivni jezikoslovec George Lakoff, ko je analiziral nastope predsednika Donalda Trumpa. V člankih in podkastih je večinoma ponovil ugotovitve iz knjige Don’t Think of an Elephant – Know Your Values and Frame the Debate (2004), v kateri je opisal jezikovne prijeme ameriških konzervativcev in napisal priročnik za oblikovanje progresivnih vrednot.
O jezikovni resnici in laži v politiki smo se pogovarjali s profesorjem retorike in argumentacije Igorjem Ž. Žagarjem.
 
Povezave:
Sobotna priloga Dela: Retorično ozaveščeni državljani se znajo braniti in niso tiho, pogovor z Igorjem Ž. Žagarjem
George Lakoff: Understanding Trump
George Lakoff: Moral Politics: How Liberals and Conservatives Think
On The Media Podcast: A Taxonomy of Trump Tweets
Borut Krajnc, koledar
Mladina, Borut Mekina: Slovenski Trump
Erving Goffman: Frame Analysis: An Essay on the Organization of Experience
 
Igorjeva bralna priporočila:
Aristotel, Politika https://www.gvzalozba.si/knjige/politika
Aristotel, Retorika http://www.bukla.si/?action=knjige&book_id=12461

Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučič

Naslovna fotografija: Lenart J. Kučič

Produkcija: Milan Fras, Marsowci

Ste že kdaj sanjali, da so vas med spanjem zasule knjige, ki jih imate na omarah, ob postelji, na policah ali nočni omarici? O takšni nočni mori je pisal češki pisatelj Bohumil Hrabal v knjigi Prebučna samota. Midva pa sva poizvedela, katere knjige naju bodo ustrahovale v letošnjem letu.
Na začetku leta sva pisala (skoraj) vsem domačim založbam in nekaterim sobralcem ter se pozanimala, kaj vse nam uredniki pripravljajo za letošnje leto. Oziroma – kaj se bo najverjetneje znašlo na najinih hrabalovskih policah.
 
Beletrina
Jonathan Franzen: Čistost

Thomas Bernhard: Pripovedi

Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Zapiski iz podtalja
Modrijan
José Morella: Kakor pot v megli

Noam Chomsky: Vladarji sveta

Marcel Proust: Radosti in dnevi

Zbirka Bralec
Mladinska knjiga
Nova Julian Barnes in Margaret Mazzantini

Najlepše antične pripovedke

Noah Harrari: Homo Deus
Umco
Leonard Mlodinow: Pokončni misleci
Andrea Wulf: Iznajdba narave
Goga
Boris A. Novak: Bivališče duš
Sanje
Jani Kovačič, Agencija za človeške vire in resurse

Florence Hartmann: Žvižgači

Marko Tomaš: Črni molitvenik
Hillary Mantell: The Mirror and the Light
 
Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučič

Naslovna fotografija: Lenart J. Kučič

Produkcija: Milan Fras, Marsowci