Kakšna je razlika med projanševskimi in protijanševskimi protesti ter kaj si lažje predstavljamo, Ahila s smodnikom ali Donalda Trumpa v Sloveniji, bo pojasnil filozof in pisatelj dr. Mirt Komel. Zakaj glavna tarča vojn postajajo otroci, bo pojasnila pediatrinja in otroška psihiatrinja dr. Anica Mikuš Kos. Kako ostati Hipokrat in rešiti slovensko javno zdravstvo, pa bo pojasnil dr. Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo v UKC-ju Ljubljana in profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Kako bi notranji minister Poklukar lahko ugotovil, da mora odstopiti, zakaj ženske v slovenski politiki niso dobrodošle in ali lahko nastane velika koalicija brez Janeza Janše, bosta pojasnili nekdanji političarki, Ljudmila Novak in dr. Dominika Švarc Pipan. Poslanci Svobode so v parlamentarno obravnavo vložili predlog zakona, s katerim bi z dokumentov o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem in opremo v letih 1991-1994 umaknili oznako tajno. Kaj naj bi ti dokumenti razkrili, bosta pojasnila dr. Martin Premk, eden izmed predlagateljev zakona, in novinar Matej Šurc, soavtor bestsellerjev o trgovini z orožjem.

Slovenija je še vedno brez kake resne stanovanjske politike, stanovanja na prostem trgu pa so tako obsceno draga, da to ni več trg, temveč izsiljevanje. Kako prebiti to spiralo nasilja, bodo pojasnili Črtomir Remec, direktor javnega Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, dr. Klemen Ploštajner, državni sekretar, ki je na Ministrstvu za solidarno prihodnost pristojen za področje stanovanjske politike, in dr. Mitja Hafner Fink s FDV-ja, vodja največje raziskave o stanovanjskih razmerah v zadnjih dvajsetih letih. Koliko je sociopatije, psihopatije in narcizma v slovenski politiki, pa bo pojasnila psihologinja in psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny, soustanoviteljica Inštituta za znanstveno proučevanje in raziskovanje psihopatije.

Janezu Janši sodijo v zadevi Trenta, stvar je resna, grozi mu ječa, pred celjskim sodiščem je zbral množico svojih privržencev in oznanil, da je pravosodje krivosodje – to je storil že ob sojenju v zadevi Patria. Kaj je tu novega, bodo pojasnili dr. Vesna Bergant Rakočević, predsednica Slovenskega sodniškega društva, dr. Rajko Pirnat, predstojnik Katedre za upravno pravo, in filozof dr. Peter Klepec. Bodo nove stranke spremenile le ravnovesje med strankami ali tudi politično ravnovesje v parlamentu, pa bo pojasnila Janja Božič Marolt, direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana.

Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.

Kako prepoznaš vonj po predčasnih volitvah, bo pojasnil Karl Erjavec, dolgoletni predsednik DeSUS-a in večkratni minister, ki ustanavlja stranko. Zakaj je še vedno najlažje odpuščati in zakaj ni generalnih štrajkov, bo pojasnila Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Zakaj se imajo afganistanske ženske za ujetnice svojega spola in zakaj ima talibansko ravnanje z ženskami razsežnosti zločina proti človeštvu, pa bo pojasnila Metka Naglič, Amnesty International Slovenije.

Zakaj bo imelo nespoštovanje delavčeve pravice do odklopa enak status kot spolno nadlegovanje ali trpinčenje na delovnem mestu, bo pojasnil minister za delo Luka Mesec. Se je začel konec evropske avtomobilske industrije in ali se bodo slovenski avtomobilski dobavitelji začeli učiti kitajščine, bosta pojasnila Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, in Andrej Brglez, sociolog in urednik oddaje Avtomobilnost. Bi lahko premier Golob preživel ovadbo policije, bi lahko dobili novega »antiJanšo« in kdo bi lahko Janši speljal desnico, pa bosta pojasnila ugledna komentatorja Martin Nahtigal in Primož Cirman.

Ali Slovenija potrebuje novo desnico in ali desnica še potrebuje Janeza Janšo, bo pojasnil nekdanji poslanec SDS-a dr. Anže Logar, ki bo tudi pojasnil, zakaj sta se z Janšo razšla, kako lahko dokaže, da ni le njegov satelit, in ali bi šel zdaj, ko je na svojem, v koalicijo z Janševo SDS. Kako močan je odtis podnebnih sprememb na poplavah in orkanih, ki pustošijo svet, in kako močan je ogljični odtis vseh teh vojn, ki nas obkrožajo, pa bo pojasnila klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj.

Ali je velika vojna na Bližnjem vzhodu že dejstvo, zakaj je mednarodna skupnost ne prepreči in ali se lahko razširi k nam, bosta pojasnila obramboslovka dr. Jelena Juvan in novinar Dela Boštjan Videmšek. Koliko študentov nima kje spati, ko se začne novo študijsko leto, in zakaj najemodajalci prirejajo dražbe, kdo da več, bosta pojasnila Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije, in Gaj Kolšek, predstavnik Liste demokratičnega študentstva. Kolikšen delež mlade slovenske populacije se ukvarja s seksualnim delom in zakaj seksualno delo postaja karierna izbira, pa bo pojasnila antropologinja Živa Gornik, članica Slovenskega seksološkega društva.

Zakaj Draghijevo poročilo o Evropski uniji spominja na poročilo trojke o Grčiji, ali še obstaja razlog za obstoj Evropske unije in ali lahko ekonomski krč Evropske unije ogrozi evropski model socialne države, bo pojasnil ekonomist dr. Jože P. Damijan. Kako to, da lahko Izrael v regiji počne vse, kar hoče, in kakšna bo cena za to, bo pojasnil Ervin Hladnik Milharčič, Dnevnik. Zakaj Katoliška cerkev vztraja pri celibatu in ali je čas, da tudi duhovniki dobijo možnost izbire, pa bo pojasnil pater dr. Karel Gržan, duhovnik, teolog in pisatelj.

Se bo cena elektrike res dramatično povišala, bo pojasnil Aleksander Mervar, direktor Elesa in predsednik Energetske zbornice. Kdaj bodo po pozivnikih in voki-tokijih bombe postali še naši telefoni in zakaj se stopnja tolerance do pobijanja civilistov v zahodni demokraciji vztrajno viša, bo pojasnil dr. Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede. Zakaj na avtomobilskih šipah ni več posmrtnih ostankov mrčesa, pa bo pojasnil naravovarstvenik Dušan Klenovšek.

Bi lahko desnica blokirala Marto Kos, bi lahko Janez Janša blokiral Bruselj in ali bi lahko konec schengna pomenil konec Evropske unije, bosta pojasnila dr. Janja Hojnik s Pravne fakultete v Mariboru in dr. Matjaž Nahtigal s FDV-ja. Je vlada javno zdravstvo res ločila od zasebnega, pa bo pojasnil dr. Dušan Keber, Glas ljudstva, nekdanji minister za zdravje.

Zakaj so slovenske šole brez učiteljev in učiteljic, kdo ubija učiteljski poklic in kdo nas bo učil, bosta pojasnila Marijana Kolenko, ravnateljica celjske Osnovne šole Lava, in Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Zakaj se poraba antidepresivov tako strmo povečuje in kdo bo slovenski naciji po novem zakonu nudil psihosocialno pomoč, bo pojasnila psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek z ministrstva za zdravje. Zakaj je Plac tako pomemben, nujen in bistven, pa bosta pojasnila Katja in Metod, uporabnika Placa, Participativne ljubljanske avtonomne cone, ki je te dni praznovala drugo obletnico.

Je kriminalizacija Romov rešitev in pot naprej ali pot nazaj, v antiromizem in diskriminacijo, in ali pot do varnega sobivanja vodi prek represije ali prek izboljšanja bivalnih razmer romske skupnosti, bodo pojasnili predsednik foruma romskih svetnikov Darko Rudaš, župan Ribnice Samo Pogorelc in Olivera Mirković, ki že desetletja dela z romskimi otroki. Zakaj slovenske oblasti še vedno od Italije ne zahtevajo sodne rehabilitacije bazoviških žrtev, pa bo pojasnil Marko Bidovec, potomec Ferda Bidovca, ene izmed prvih žrtev fašizma.

Na cestah je čedalje večja in neznosnejša gneča, še posebej poleti. Zakaj se vse ustavi in kaj bi nas odrešilo muk, bosta pojasnila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in dr. Matej Ogrin s Filozofske fakultete. Ali imajo Romi pravico do pitne vode, bo pojasnil varuh človekovih pravic Peter Svetina. Kako je živeti brez pravic, pa bo pojasnila novinarka Katarina Keček, ki so jo pred dvaintridesetimi leti izbrisali.

Zakaj se vračata fašizem in patriarhat, zakaj nas strašijo z migranti in teorijo spola, kdo je v Sloveniji skrajna desnica, zakaj so vsi tiho, ko po središču Ljubljane maširajo črnosrajčniki, kakšna je razlika med Golobom in Janšo, zakaj tisti »nikoli več«, ki je donel ob koncu II. svetovne vojne, ne odmeva več, in kje je antifašizem, bo pojasnila pesnica Svetlana Makarovič. Kakšni so razlogi za prostovoljno amputacijo noge in kakšne so posledice takšne odločitve, pa bo pojasnila bioterapevtka Ana Koritnik, ki je sprejela to radikalno odločitev.

Zakaj je kljub rekordni volilni udeležbi zmagala Janševa SDS, kaj Janša s tem sporoča Anžetu Logarju in nam, zakaj se jedrna Evropa »refašizira«, in zakaj bi stranke, ki so slavile na evropskih volitvah, po II. svetovni vojni v Evropi prepovedali, bosta pojasnila antropologinja dr. Vesna Vuk Godina in filozof dr. Boris Vezjak. Kdo bo gradil javna najemna stanovanja, za katera bo država v prihodnjih desetih letih namenila milijardo, kdo jih bo delil, kdo jih bo lahko dobil, koliko bo stal najem, za koliko časa jih bo mogoče najeti in ali jih bo mogoče »er-en-bijati«, pa bo pojasnil dr. Klemen Ploštajner, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost.

Kaj bi se zgodilo, če bi zdravnikom in zdravnicam, zaposlenim v javnem sektorju, prepovedali delo pri zasebnikih, zakaj ni samoumevno, da zdravniki in zdravnice, ki so zaposleni v javnem sektorju, delajo samo v javnem sektorju, in zakaj so čakalne vrste čedalje daljše, bo pojasnila dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice in profesorica na Medicinski fakulteti. Kaj bi ob pogledu na Gazo rekla konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, zakaj je sprejetje resolucije o genocidu v Srebrenici dvignilo toliko prahu in ali je Slovenija zamudila zgodovinsko priložnost za priznanje Palestine, pa bo pojasnil dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik Slovenije, diplomat in profesor mednarodnega prava.

Ali je bilo vodstvo Fakultete za družbene vede težko prepričati, da obsodi genocid v Gazi, ali družbeni sistem, v katerem živimo, misli na nove, mlade generacije in ali ga bo mogoče spremeniti brez angažmaja, boja in aktivizma, bosta pojasnila aktivista Sara Štiglic in Jan Vajgl, ki sta sodelovala pri zasedbi FDV-ja. Ali se bo število stanovanj za dolgoročni najem povečalo, če bo vlada kratkoročno oddajanje stanovanj po spletni platformi Airbnb omejila na 30 dni na leto, pa bosta pojasnila sociologinja Maša Hawlina z Inštituta za študije stanovanj in prostora ter Uroš Buda, direktor Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov.

Kako se bo izognil čerem, ki so pokopale komisarsko kandidaturo Alenke Bratušek, bo pojasnil Tomaž Vesel, kandidat za evropskega komisarja, nekdanji predsednik Računskega sodišča. Kaj bi odgovoril Hipokrat, če bi ga vprašali, ali se strinja s sprejetjem zakona, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pa bosta pojasnila dr. Matjaž Zwitter, predstojnik Katedre za medicinsko etiko in pravo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, in dr. Stanislav Šuškovič, nekdanji predsednik Komisije za kakovost na Kliniki Golnik.