Po poteh Črnjanskega rokopisa smo se odpravili v tokratnem Lokalnem času. Gre za skoraj 400 let star dokument, ki je bil javnosti do zdaj manj znan, po novem pa je vpisan na Unesco nacionalno listino Spomin sveta in je torej pomemben za vso Slovenijo. Zakaj je tako in kako so lahko knjigo ohranili? Ob tem tudi pojav bukovništva, ki se je prav na Koroškem najbolj razcvetel zaradi izjemnega pomanjkanja knjig pred stoletji. Ob koncu zavijemo še na drugi del Koroške, v Dravsko dolino, kjer je beležijo še eno zgodbo, ki si jo je vredno vzeti za zgled. Z izjemno podporo občine invalidi zapisujejo nove življenjske zgodbe in delajo v Zavodu Radela, ki je praznoval 10. obletnico.

V Sorici in nekaterih drugih vasicah pod Ratitovcem ohranjajo tudi manj znano kulinarično posebnost - sir, ki ga imenujejo »ta soršk sar«. Tradicija izdelovanja sira posebnega okusa se prenaša iz roda v rod. Zdaj ga izdelujejo na petih kmetijah. V sirarstvo pa se vse bolj vključujejo tudi mladi. Med njimi je tudi 26-letni Rudi Pintar. Prizadevanja za ohranjanje in oživljanje te kulinarične posebnosti podpirata tudi turistično društvo Sorica in Javni zavod Ratitovec. »Ta soršk sar » bi radi v prihodnje umestili tudi v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.

V tokratnem Lokalnem času preverjamo, kako prijazna je prestolnica za naše lajajoče štirinožce in tudi za vse, ki z njimi živijo. V Ljubljani naj bi bilo psov kar blizu 26 tisoč, kar je lepa številka, vsak od njih je svoja duša in vsak od njih je odgovornost lastnika. Tako glede dobrobiti in skrbi za psa kot tudi za okolico, za ljudi in za naravo. Pred kratkim so se povišale kazni za puščanje iztrebkov in za sprehajanje psa brez povodca. Pasja kultura, če ji lahko tako rečemo, se izboljšuje, še vedno pa kršitve seveda so, ugotavljajo opazovalci, najbolje pa to vedo lastniki psov sami. Razmišljamo, kaj pomeni imeti psa v urbanem okolju kot je Ljubljana, kako lastniki skrbijo zanje, ali višje kazni lahko prinesejo manj kršitev, kako prijazna je Ljubljana za pse.

Po izjemno uspešni prvi sezoni z novim prometnim režimom v dolini Vrata se zdaj začenja testno obdobje tudi za nov prometni režim na našem edinem visokogorskem cestnem prelazu, na Vršiču. Ta bo še bolj kompleksen, saj gre za tranzitno cesto, ob kateri pa je tudi veliko takšnih in drugačnih interesov. V tokratnem Lokalnem času se oziramo na izkušnje po premierni sezoni v Vratih in napovedujemo padec obeh zapornic, ki se bosta testno spustili na obeh straneh Vršiča konec tega tedna. Preverjamo tudi, kakšne so bojazni in pričakovanja in kako so si snovalci zamislili ta nov režim. Poskusno obdobje, v katerem bodo skušali zbrati kar največ izkušenj in spoznanj za morebitne popravke in izboljšave režima, bo trajalo 14 dni, prava učna ura za snovalce in uporabnike pa bo seveda šele prihodnja poletna sezona.

V Lokalnem času se selimo v naše najstarejše mesto, na Ptuj. V Ptujski kleti skrivajo oziroma imajo varno spravljeno tudi najstarejšo slovensko steklenico vina - "zlata trta" z letnico 1917. In na Ptuju nas že čaka naša dopisnica Gabrijela Milošič, ki nas bo tokrat popeljala tudi po vinorodnih Halozah, kjer so trte letos v nasprotju s številnimi drugimi našimi vinorodnimi pokrajinami bogato obrodile.

Kakšna je druga podvodna struktura, namenjena opazovanju, raziskovanju in izobraževanju, ki so jo potopili na dno Piranskega zaliva, in se je pridružila Morski oazi Piran, na katero so se že v nekaj mesecih pritrdili številni morski organizmi? In kako je bilo na dogodku v Kopru, ki so ga poimenovali Morje in mi, udeležilo pa se ga je okrog 40 mladih, ki so oblikovali različne predloge za varovanja morja in obalnega prostora? O vsem tem v tokratnem Lokalnem času z ekipo Radia Koper.

V tokratnem lokalnem času nam bo naš celjski dopisnik predstavil letošnji utrip na sejmu MOS, njegovo bogato zgodovino, načrte za prihodnost in kaj ta dogodek pomeni za lokalno skupnost ter državo. V zadnjem obdobju ta sejem obišče približno 65 tisoč obiskovalcev letno. Čeprav se v zadnjih letih na njem predstavlja nekoliko manj razstavljavcev kot pred epidemijo covida-19, gre še vedno za največji obrtno-poslovni sejemski dogodek v Sloveniji.

V Lokalnem času tokrat o vseslovenskem srečanju predic in peki pajtičk v Cerknem. Obe tradicionalni spretnosti, rokodelska in kulinarična, sta se prvo septembrsko soboto prepletali v Cerknem.

V tokratnem Lokalnem času se bomo najprej odpravili v Belo krajino, kjer reka Kolpa velja za najdaljšo slovensko plažo. Preverili bomo kakšna je bila letošnja turistična sezona v deželi belih brez. Dogajanje in utrip v kampih in na kopališčih še vedno kroji vreme, lepše kot je, bolj so kampi in kopališča polni. In ker se je v ponedeljek začela meteorološka jesen bomo preverili, kakšna letina se obeta v sadovnjakih in vinogradih - za številne je jesen najlepši čas v letu. Turizem in kmetijstvo pa sta na Dolenjskem tesno povezana. Več o tem z dopisnikom Jožetom Žuro.

V tokratnem Lokalnem času nas bo naš notranjsko-kočevski dopisnik Marko Škrlj najprej popeljal v Ribniško dolino oziroma Sodražico, kjer deluje Rokodelska zadruga In situ, katere člani negujejo več kot pol tisočletno izročilo rokodelske umetnosti, prav danes pa bodo sodelovali tudi na zaključku letošnjega kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni. Nato pa se bomo podali še v zaselek Podvrh v občini Osilnica, kjer živi le še osem domačinov, ki so lepo prenovili skoraj dve stoletji staro vaško kapelico.

Karin Zorn Čebokli nas je iz novogoriškega studia odpeljala na potep, ki poleg rekreacije poskrbi tudi za pravi odmerek kulture. Prepričani smo, da boste dobili tudi kakšno idejo za svoj potep!

Posavje je prepleteno z gradovi in tisti v občinski lasti živijo, namenjeni za protokolarne namene in z različnimi vsebinami odprti javnosti. Tokrat vas popeljemo po treh, ki bodo deležni dodatnih vlaganj. Na razpisu ministrstva za kulturo za prenovo kulturne dediščine v občinah vzhodne kohezijske regije je bilo letos uspešnih 18 občin, tudi občina Brežice za grad v katerem domuje Posavski muzej Brežice, Mestna občina Krško za grad Rajhenburg in občina Kozje za grad Podsreda. S starostjo gradov pa se primerja tudi romarsko središče Svete gore nad Bistrico ob Sotli, kjer na vrhu stoji pet svetišč, ki privabljajo predvsem slovenske in hrvaške romarje.

Kljub temu, da radi rečemo, da je poletje čas kislih kumaric, se v Postojni, Pivki in Divači te dni dogaja ogromno stvari. Najlepše je seveda šolarjem, ki se udeležujejo počitniškega varstva, vendar pa je veliko dogodkov namenjenih tudi odraslim.

Reka Mura, ki izvira v Avstriji in se v Dravo izliva na Hrvaškem, je tudi v našem delu hudourniška reka. Zato je v preteklosti vsakič, ko je bil vodotok večji, spodjedala bregove in spreminjala tok, odnašala rodovitno zemljo in včasih tudi hiše z ljudmi vred. Že v srednjem veku so se ji skušali ljudje zoperstaviti z obnavljanjem načete brežine, tako da so v strugo zabili kole, mednje naložili v snope povezano vejevje ter jih obtežili s kamni in prodom. To so delali tako imenovani büjraši, predhodniki delavcev vodnega gospodarstva, ki tedanja opravila že več kot tri desetletja prikazujejo na etnološki prireditvi Büjraški dnevi na otoku ljubezni v Ižakovcih.

V Škofji Loki in Gorenji vasi - Poljane že tradicionalno potekajo počitniške dejavnosti, ki jih pripravlja Društvo prijateljev mladine Škofja Loka. To v prizadevanjih za dejavno, razgibano in varno preživljanje prostega časa otrok, povezuje številne deležnike. Otroci in starši se lahko odločijo za počitniško varstvo in brezplačne dejavnosti Dobimo se ob pol desetih.

Pred tednom dni je Ljubljančanke in Ljubljančane pa tudi zaposlene na mestni občini presenetil in razočaral podatek Evropske okoljske agencije, da se Ljubljana po kakovosti zraka uvršča na neslavno 709 mesto v Evropi. Kako je mogoče, da v Zeleni prestolnici Evrope dihamo tako onesnažen zrak in kako so potekale meritve?

V tokratni Lokalni čas se nam je iz mariborskega studia oglasil Stane Kocutar in nasul aktualnosti in zgodovine.

"Pred skoraj zdaj desetimi leti, ko so se začeli kazati prvi znaki, da je turiste potrebno usmerjati in jim pri odkrivanju in bivanju na Bledu pomagati se je rodila zgodba projekt ASK ME, I AM LOCAL, torej vprašaj me, tu sem doma, ko domačini svoje poznavanje kraja, ki ga imajo radi in o njem tudi največ vedo, delijo z obiskovalci in turisti." Nam je povedala Romana Erjavec. Na najbolj obiskanih točkah okrog Blejskega jezera so v torek, torej prvi dan julija že postavili svoje postojanke, opremljene z promocijskim materialom in predvsem "živo" informacijo . Vabljeni k poslušanju!

Kaj so drugošolci OŠ Mladika povedali o tem, kaj bodo in česa ne smejo početi med počitnicami? Kaj vse bo prineslo ptujsko poletje? Kako je bilo na slavnostnem koncertu ptujske godbe in kje vse so se jim poklonili? Vse to v oglašanju v Lokalni čas, ki nam ga je tokrat odmerila Gabrijela Milošič.

Modra zastava plapola in jutra so na morju za sladokusce. Še dvakrat gremo spat in poletje se bo uradno začelo. Po neuradnih, a zanesljivih informacijah pa je na kopališčih ob morju že čutiti poletni utrip. Ali to drži, smo preverili v tokratnem lokalnem času. Tjaša Škamperle se je oglasila in s sogovornikom sprehodila skozi novosti letošnje kopalne sezone v slovenski Istri.