V dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma je Slavoj Žižek predstavil svojo novo knjigo Nebesa v razsulu. Gre za prevod dela Heaven in Disorder, ki je v izvirniku izšlo v angleščini ob koncu pandemije covida-19, zdaj pa ga je v slovenskem prevodu izdala Cankarjeva založba. Knjiga prinaša Žižkov značilni spoj filozofske ostrine, kulturne analize in politične provokacije ter razgalja protislovja sodobnega sveta, v katerem se nebesni red razkraja v nered, ki pa morda vendarle skriva novo možnost. Tudi predstavitev je minila v Žižkovem slogu: v dvorano je aktivno vnašal nered, ponekod tudi ogorčenje, ki pa ga je, kot vedno, ko govorimo o največjem slovenskem in enem izmed največjih svetovnih filozofov, polna dvorana pričakovala.

Avtor fotografije: Saša Kovačič

Na kakovostno žanrsko kriminalno branje opozarja nov festival Krimifest, ki v središče postavlja vrhunske slovenske avtorje tega žanra in njihove najnovejše kriminalke oziroma načrte zanje. Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo literarni festival Krimifest med 6. in 9. novembrom združil napetost kriminalk s strokovnim in družabnim dogajanjem. Podelili bodo tudi nagrado pila za najboljšo kriminalko in nagrado za najboljšo kratko krimi zgodbo.

Se še spomnite Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje? To so ilustrirani liki Mikija Mustra, slovenskega ilustratorja in striparja, ki bi 22. novembra praznoval svoj 100. rojstni dan.

V Mestnem muzeju Ljubljana so mu posvetili razstavo Miki Muster, njegov rojstni dan pa bodo obeležili tudi v Narodni univerzitetni knjižnici.
Mustrov svet je bil pisan, duhovit in poln domišljije; prav tak, kot je bil on sam. In kot se ga spominja njegov sin Miklavž Muster.

Letošnji Festival slovenskega filma se odvija tudi v znamenju 120-letnice slovenskega filma. Ob tem so pripravili projekcijo filma Po isti poti se ne vračaj Jožeta Babiča iz leta 1965, ki je bil tudi prvi film, v katerem je igrala Miranda Caharija. Nastopala je v vlogi Lenke.

Foto: Primorski dnevnik

Skriti ljudje je pravljična dramedija o novih začetkih in nepričakovanih prijateljstvih, ki nam lahko pomagajo najti svoje mesto pod soncem – tudi če moramo za to prepotovati 4.000 kilometrov. Gostimo režiserja Miho Hočevarja ter igralca Blaža Šefa ter Luko Marčetiča.

Poljsko-slovenska koreografinja in plesalka Magdalena Reiter nadaljuje svoj avtorski opus z naslovom Povečava s koreografsko instalacijo Brez naslova. Uprizoritev na stičišču plesa in avdiovizualnih medijev bo premierno postavljena v sredo v arhitekturi Stare mestne elektrarne. Rez je naslov najnovejše predstave mednarodne plesne skupine En–Knap Group. Uprizoritev, ki bo v Španskih borcih v Ljubljani premierno na ogled v četrtek, z ansamblom En–Knap Group prvič ustvarja madžarska plesalka in koreografinja Rita Góbi. V predstavi Spolzka tla, ki je del večletnega ustvarjalnega opusa režiserja in koreografa Matjaža Fariča ter hkrati nadaljevanje predstave Nezaželeni, sodeluje večje število ustvarjalcev. Premiera predstave Spolzka tla v produkciji Zavoda Flota in Cankarjevega doma bo v soboto na odru Linhartove dvorane.

Mednarodni filmski festival Kinotrip je v prvi vrsti skupnost. Skupnost, ki jo povezuje ljubezen do filma in kina in v kateri starost ni skupni imenovalec, čeprav festival ustvarjajo mladi za mlade. Je skupnost, ki letos praznuje 10. obletnico in ki vabi, da se ji pridružite tudi vi. Koliko ste stari ni pomembno.

Če ste za dobro kriminalko so pri založbi Pivec obogatili ponudbo knjig za odrasle s tremi kriminalnimi romani.

Vohunska kriminalka Vrij Mihe Lamprehta je prvi roman nekdanjega novinarja, dopisnika, direktorja našega radia in alpinista. Vrij je fikcija, ki jo postavil v "neslovensko okolje, recimo mednarodno okolje'', s prepletom naključij, zgodb iz preteklosti, aktualnih dogodkov, političnih in gospodarskih spletk, vohunskih dejavnosti in razkritih skrivnosti.

Komik, televizijski voditelj, pisatelj, podkaster in skladatelj Jure Godler po seriji vohunskih avantur s pridihom humorja zdaj piše detektivke v slogu ''whodunit - kdo je storilec''. Naslov prvega dela nove serije detektivskih primerov Hermana Arha je Mrtvi kot.

Danica Ozvaldič, ki jo je pisanje ves čas spremljalo ob poslovni poti, pa je po pesniški zbirki in biografskem romanu napisala roman Brez obraza, ki razkriva, kako globoko lahko sežejo lovke digitalnih skupin, ki izkoriščajo ranljivost mladih.

Foto: Renate Rugelj

Čezmejni filmski festival Poklon viziji, ki ga vsako leto organizira goriški Kinoatelje in se tradicionalno odvija oktobra v somestju Nove Gorice in Gorice, je letos uvrščen v osrednji program Evropske prestolnice kulture.

Vsako leto podelijo tudi nagrado Darka Bratine, ustanovitelja Kinoateljeja, ki je tesno povezana z dvojno kulturo, vpeto med vzhod in zahod.

Letošnja izdaja festivala prinaša še posebej bogat program: projekcije pod zvezdami Kino Soča, dogodke za mlade Kinomagnet, publikacijo Vzhod/Zahod – meja skozi film in zgodovino ter Naš vsakdanji kino, svežo produkcijo kratkih filmov dijakov in študentov z različnih akademij.

Na Dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah je letos, v začetku oktobra, že četrtič potekala Umetniška kolonija in se zaključila z razstavo v Žički kartuziji. Umetniška vodja kolonije Tina Konec je povabila šest slovenskih umetnic in umetnikov mlajše in srednje generacije. Letos so skupaj ustvarjali: Miha Artnak, Lea Culetto, Nina Čelhar, Miha Perne, Sara Rman in Neja Tomšič.

Dvanajsto leto zapored mednarodni festival Tinta slavi raznovrstnost izrazov sodobne stripovske ustvarjalnosti s pestrim razponom dogodkov, od razstav, predavanj, pogovorov in delavnic, filmskih projekcij in pripovedovalskih dogodkov do stripovskega sejma, risanja in druženja z domačimi in tujimi striparji ter podelitve nagrad zlatirepec za najboljše stripe leta.

Stripovske navdušence, ustvarjalce, strokovnjake, založnike in različne organizacije so najprej združevali mesečni stripovski večeri v Kinu Šiška. Leta 2013 so prerasli v Stripolisfest, ki pa se je leta 2017 preimenoval v festival stripa Tinta.

Namen festivala, ki bo med 8. 12. oktobrom potekal na različnih prizoriščih v Ljubljani, ostaja enak: popularizacija stripovske ustvarjalnosti. 

 

 

Avtor stripov Peter Kuntarič po mnenju sogovornikov velja za najbolj obetavnega slovenskega avtorja stripov po Mladininem krogu. Na njegovi prvi samostojni razstavi Megafonovih 100: Kuntatovi stripi v Galeriji Salsaverde v Izoli smo se prepričali, kako Kuntaričev pretanjen slog in izjemen smisel za humor, ki lahko gre tudi v ekstreme, a ni žaljiv, vedno zadane žebljico na glavico. Foto: Peter Kuntarič

Zakaj je razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura, ki jo nocoj odpirajo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), aktualna danes? Gre za prvo razstavo v novi seriji Predogled, s katero MAO svojo zbirko postopoma predstavlja javnosti.

September letos zaznamuje 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija – projektanta, pisca, misleca, predavatelja in izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture spregledala.

Razstava ni zasnovana kot klasično kuriran pregled, temveč kot odprt komentar k raznolikemu gradivu, ki ga je muzej pravkar pridobil v svojo zbirko. Po besedah kustosov razstave, Martine Malešič in Andraža Keršiča, želi projekt spodbuditi razmislek o Šorlijevem delu in njegovem mestu v arhitekturni zgodovini

Kaj nam prinašajo prve gledališke premiere nove sezone: Na velikem odru SNG Drama, Osvoboditev Skopja D. Jovanoviča v režiji Luka Marcena, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma Evropa, avtorski projekt Jana Krmelja, dramatika, režiserja in scenografa ter na velikem odru MGL Osvajalec Andreja Hienga v režiji Sebastijana Horvata.

V Mariboru se drevi začenja Mednarodni festival StopTrik. Največji in sploh prvi festival stop animacije v Evropi bo 15. izvedbo vpisal z rdečo nitjo »satira, blasfemija, karneval«.

Slovenska filantropija že od leta 2010 organizira festival migrantskega filma, ki predstavlja aktualne zgodbe, povezane z azilnimi politikami, migracijami in begunstvom. Na 16. festivalu, ki bo do petka, 26. septembra, gostoval na različnih prizoriščih v Ljubljani, Mariboru, Žalcu, Metliki, Kopru in na Ptuju, bo prikazanih 24 žanrsko raznovrstnih filmov iz 21 držav. Letos so v središču genocid v Palestini, ženske v migracijah, prisilna vračanja in pohlep korporacij.

Po dveh predfestivalskih dneh mednarodnega festivala dokumentarnega filma Dokudoc v Mariboru na katerih so med drugim pripravili dve šolski projekciji filma Novi sošolci režiserja Tonija Cahunka, bodo v sodelovanju s Potapljaškim društvom Maribor predvajali potapljaške filme in prikazali film avstralskega režiserja Kyma Statona o žvižgaču Julianu Assangeu, danes poteka prvi od osrednjih štirih festivalskih dni. Domicil 14. dogodka je Lutkovno gledališče Maribor, uradno odprtje pa bo drevi s projekcijo filma režiserke Petre Seliškar Gora se ne bo premaknila.

V Sloveniji živečim tujcem, ki so v procesu učenja jezika, se zdi spremljanje predstav v slovenščini prezahtevno. S programom Pot v Dramo želi SNG Drama Ljubljana uporabnikom približati slovensko kulturo, jim pomagati, da bodo aktivni in kritični gledalci gledališča v slovenščini, in jim pomagati, da se naučijo svoje misli in vtise izraziti v slovenskem jeziku. SNG Drama Ljubljana pripravlja in izvaja program Pot v Dramo tudi v sodelovanju s profesorjema slovenskega jezika, ki poučujeta tujce in redno sodelujeta z Dramino gledališko pedagoginjo.

Pod geslom Zdaj ali nikoli bo v Mariboru med 11. in 21. septembrom potekal Festival Maribor. Ponudba koncertov bo vse od tradicionalnih mojstrovin do sodobnih interpretacij in izzivov pa tja do »Vštekanih, odštekanih«. Na različnih, tudi nenavadnih prizoriščih, bo gostil tako mednarodno uveljavljene umetnike kot tudi mlade talente. V Medano, v osrčje Goriških Brd, za katere je značilna povezava med slovensko, furlansko in italijansko kulturo, pa se med 11. in 13. septembrom že petnajstič vrača festival ustvarjalne glasbe in improvizacije Brda Contemporary Music Festival. Festival, na katerem se glasba srečuje tudi z drugimi umetniškimi zvrstmi, ustvarja stičišče italijansko-slovenske in mednarodne scene z udeležbo mladih glasbenikov in gostovanji mednarodno uveljavljenih glasbenikov in glasbenic.

Mednarodni literarni festival Vilenica že štiri desetletja povezuje literaturo, misel in umetnost srednje Evrope ter širše. Letošnja jubilejna edicija, ki bo do 13. septembra potekala v različnih krajih po Sloveniji in zamejstvu, prinaša raznolik in aktualno naravnan program, ki ga bodo soustvarili številni priznani avtorji in avtorice. Nagrajenec letošnje 40. Vilenice je bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov. Festival nadaljuje štiriletni vsebinski cikel Krasni novi svet. Pozornost pa bo tokrat pod geslom "Nova pravila bivanja" namenjena vprašanju: Ali lahko literarni dialog postane ključni most za preseganje razmejitev med kulturami, narodnostmi, ideologijami?