V tokratni epizodi podkasta Jabolka, hruške in knjige gostim pisateljico, prevajalko in literarno kritičarko Tino Vrščaj, avtorico dela Na Klancu. Roman je bil nagrajen z modro ptico ter nominiran za kresnika leta 2023, izbran pa je bil za maturitetno delo v šolskem letu 2025/26. Glavna junakinja Eva živi na Klancu z majhnima hčerkama in s čustveno odsotnim možem. Eva je sicer brezposelna, a predana mati; njeno nasprotje, mož Gregor, sicer preživlja družino, to pa je tudi vse. Vse večja gmotna kriza, Evino neuspešno iskanje službe in »spodrsljaj na balkonu« so predmet vedno novih nesoglasij med zakoncema. Vse se obrne na glavo, ko se Evin mož Gregor odloči brez slovesa zapustiti svoje punce in še nerojenega otroka. Tako se Eva znajde brez strehe nad glavo z živahnima otrokoma in s tretjim na poti, zato išče nove začetke v Ljubljani. Med drugim je pripravljena oživiti odnos s svojo mamo. Beseda v epizodi je tekla o nastanku romana ter o pisateljičinem zajemanju snovi tudi iz lastnih življenjskih izkušenj. Dotaknili sva se okolijske tematike ter se spraševali kako »omrežen« je človek dandanes, saj nas naši bubiji (tako so v knjigi imenovani mobilni telefoni) spremljajo na vsakem koraku. Prav tako sva komentirali vzgojo in partnerski odnos v današnji družbi. Vljudno vabljeni k poslušanju.

Tokrat sem v podkastu gostil Zorana Smiljanića, avtorja stripa Fritz Lang: Ljutomer-Berlin-Hollywood. Z Zoranom sva se pogovarjala o njegovi striparski poti in dolgotrajni ljubezni do filma. Spregovorila sva o slovenski stripovski sceni in oba pozdravila pozitivne trende, tudi večje vključenost ženskih ustvarjalk in bralk. Seveda pa nisva mogla iti mimo glavnega »junaka« stripa, Fritza Langa in njegove življenjske zgodbe. Govorila sva o njegovem bivanju v Sloveniji, o karieri v Evropi in Ameriki ter njegovi izkušnji s cenzuro in pritiski na umetniško svobodo, tako s strani oblasti kot kapitala. Omenila sva tudi, da sta denar in profitabilnost vse pomembnejša kot umetniška vrednost, kar se zažira tako v film kot strip. Na koncu pa je beseda tekla še o povečanih pritiskih na umetnike, ki jih na žalost opažamo dandanes. Zelo priporočam poslušanje zanimivega pogovora s super sogovornikom.

Nova epizoda podkasta prinaša tudi nove izkušnje. Tokrat sva se z gostom, ddr. Markom Pavliho pogovarjala kar na daljavo, jaz sem bila v ljubljanskem studiu, on pa v koprskem! Predavatelj na Fakulteti za pomorstvo, pisatelj, pravnik in esejist je namreč izdal svoj prvi roman z naslovom Potop. V njem Robert, na kratko Robi, organizira tabor za navdušene potapljače iz vseh starostnih skupin. Nanj se prijavita mlada zaljubljenca Kris in Ajša, ki si od samega tabora obetata še nekaj več. Na žalost ne gre vse po načrtih, in nesreča, ki se zgodi, privede do potapljanja v globljo zavest junakov ter kopico izpovedi. Beseda je poleg tematike romana tekla o vzgoji otrok in vrednotah, z Markom pa sva se potopila tudi v debato o svetu umetne inteligence. Načitan gost me je navdušil s pripovedovanji o vseh svojih izkušnjah in z modrostjo pisatelja Paola Coelha, zato verjamem, da bo tudi vas. Vljudno vabljeni k poslušanju. Avtor fotografije je Daniel Matič.

Gostja tokratne epizode je novinarka in diplomirana kulturologinja Petra Julia Ujawe. Glavna junakinja njenega prvega romana z naslovom Najboljše šele pride je Kristina Zupančič, na videz povsem povprečna ženska, ki je celotno življenje živela po pričakovanjih drugih. Študij ekonomije se ji je zdel kot ''varna'' izbira, nato pa je leta pogrevala stol na davčnem uradu. Prav tako je za partnerja izbrala Gorana, ki ji je ponujal roko stabilnosti, a je bil hkrati manipulativen in težaven. Med hojo proti oltarju ugotovi, da hodi naproti življenju, katerega noče, zato z moškim, ki ga je ravnokar spoznala, pobegne s svoje lastne poroke. Sledi množica dogodkov in situacij, ko Kristina spoznava, kdo je ona in kaj si želi delati v življenju. S pisateljico komentiramo Kristinine odločitve in kakšen odnos je imel zaročenec Goran do nje. Petra je poudarila, da se veliko žensk ne zaveda, da so v podobni situaciji, in dodala, da se ji je že oglasila bralka, ki se je prepoznala v zapisanem. Prav tako s pisateljico ugotovimo, da ima družina zelo pomembno vlogo pri podpori posameznika, da se postavi na noge. Nenazadnje pa beseda nanese tudi na pogovor o Hollywoodu. Vljudno vabljeni k poslušanju. Foto: Živa Anderluh

Tokrat sem gostil Borisa Kolarja, čigar roman O vinu, kozah in drugih prevarah pripoveduje zgodbo avignonskega škofa Yvesa, ki ima v svojih kleteh najboljše vino v krščanskem svetu. Ko pa mu čarovnica Aicelina vino prekolne in dobi okus po kozji scalini, se začne dolgotrajno in zapleteno iskanje zdravila za to hudo prekletstvo. Avtor mi je zaupal, kako je sploh zašel v pisateljske vode, pa zanimivo prigodo, ki je navdahnila zgodbo, ter kateri sta njegovi najljubši sorti jabolk in hrušk glede na to, da ima sadovnjak. Govorila sva tudi o zgodovini 13. stoletja, ki je polno tragičnih, nepoznanih zgodb, o družbeni situaciji, o nesmiselnem ravnanju cerkve v zgodovini in o prevarah, bolj ali manj očitnih, ki jih je v knjigi na pretek.

Gostja tokratne epizode je pisateljica Samanta Hadžić Žavski, poročena Kranjčec. Rdeča nit najinega pogovora je bil njen zadnji roman Še en vdih, v katerem se glavna junakinja sooča z boleznijo ALS (amiotrofična lateralna skleroza). Po dolgem času zanikanja diagnoze se Karmen začne spraševati o smislu njenega življenja, pomembnosti odnosov in kako je pred nekaj leti njen mož izginil brez sledu. Dotaknili sva se tem, kot so vzgoja otrok, soočanje z težkimi boleznimi, avtorica pa je predala tudi osebno izkušnjo, ki jo je imela kot asistentka osebi z ALS, in svoje nasvete za veselo in dolgo partnersko življenje. Ugotovili sva, da kadar ljudje vedo, da bodo umrli, si želijo živeti in zato nagovarjava vse poslušalce, da uživate v vsakem trenutku.

Tokrat sem v podkastu Jabolka, hruške in knjige gostil Matejo Gomboc, avtorico romana Gorica. Roman pripoveduje zgodbo Gorice in njenih prebivalcev od druge svetovne vojne pa vse do sedanjosti. Gorica se je v tem času zelo spremenila in pretrpela, prav tako pa tudi njeni prebivalci. Od vojne, nemške okupacije, zavezniškega nadzora nad Gorico, postavitve nove meje in razrezanja Gorice na dva dela, staro in Novo in vzpona ter propada Jugoslavije. Z avtorico sva se pogovarjala o njeni navezanosti na Goriško, o tem kako je pridobila zgodovinski material in izpovedi za svojo knjigo, o zgodovini Gorice in naposled Nove Gorice in o pomembnosti učiteljskega poklica, ki ga danes ne cenimo več tako kot pred leti. Najbolj pa sva izpostavila pomembnost razumevanja zgodovinskih dogodkov na humani ravni. Gorica je bila pred, med in po vojni mesto, kjer so bivali Slovenci, Furlani, Italijani in drugi, vsakdo od njih se je na svoj način prebijal skozi vihar zgodovine in večino sta vojna in neprehodna meja hudo prizadeli. Na koncu sva se dotaknila še sedanjih dogodkov in pozdravila odprtje meje med obema Goricama in vse večjo povezanost obeh skupnosti. Kot evropska prestolnica kulture Gorica poudarja pomen čezmejnega sožitja in je lahko vzor vsem nam. Podkast sva končala s poudarjanjem pomena sodelovanja, razumevanja in sožitja med ljudmi in narodi. Naj padejo vse meje, tako na naši Zemlji kot v naših glavah in srcih. Lepo priporočam poslušanje novega podkasta z izjemno sogovornico. Roman Gorica bo od 2. maja naprej kot zvočna knjiga predvajan v Arsovi Odprti knjigi.

V tokratni epizodi podkasta sem gostila pisateljico in nekdanjo profesorico angleščine Bernardo Mrak Kosel. Najin pogovor je temeljil na njeni zbirki kratkih zgodb Nevidne ženske, že tretjem avtoričinem literarnem delu. V tej zbirki zgodbe žensk, ki so bile zaradi različnih okoliščin potisnjene na rob družbe, osvetljuje tako pretekle kot sodobne družbene izzive. Dotaknili sva se tem, kot so nezaželena nosečnost, nasilni partnerji in varanje. V pogovoru sva raziskovali, kako se je spreminjal odnos družbe do žensk, ali je splav temeljna ženska pravica in kako nezvestoba vpliva na razmerja. Pisateljica je z nami delila tudi spomine na svoja dijaška leta. Prisrčno vabljeni k poslušanju!

Tokrat sem v podkastu Jabolka, hruške in knjige gostil Tino Perić, avtorico romana Ćrtice. Roman pripoveduje zgodbo o odraščanju deklice Mije, ki se skupaj z družino spopada s posledicami izbrisa očeta. S Tino sva se pogovarjala o procesu pisanja literarnega prvenca in zahtevnosti le tega, sploh ker je knjiga zelo osebna in ker govori o tako težki izkušnji. Izpostavila sva pomembnost jezika v knjigi, ki nam zelo dobro približa like, jih naredi bolj realne in nam pomaga, da se poistovetimo z njimi. Pogovarjala sva se tudi o stanju slovenske družbe v povezavi z izbrisanimi in priseljenci ter se navezala tudi na stanje drugod po svetu. Na koncu sva oba izpostavila tudi, kako pomembno je, da se avtorjev, ki pišejo o izbrisu, priseljencih in drugih perečih temah, ne definira izključno s tem, saj je to le del njihovih kompleksnih življenj. Zelo priporočam poslušanje podkasta z res zelo dobro, zanimivo in zabavno gostjo.

Tokrat sem v podkastu Jabolka, hruške in knjige gostil Adriano Kuči, avtorico romana Noč, ko je preplavala reko. Knjiga pripoveduje zgodbo Sare, ki se je v Slovenijo preselila zaradi ljubezni, zdaj pa je že vrsto let žrtev nasilnega partnerja. Sara se poizkuša izviti iz odnosa, vendar pri tem – tako kot veliko drugih žrtev nasilja v partnerskem odnosu –, naleti na številne probleme (finančna odvisnost, sistemske napake, nezaupanje in brezbrižno okolje …). Ob vsem tem jo spremljajo še halucinacije preminule mame, ki ji vseskozi svetuje naj končno preplava reko. Z avtorico sva se pogovarjala tudi o njeni izkušnji z nasiljem, o zahtevnosti pisanja romana o tako težki in še osebni temi. Adriana je, tako kot v knjigi, tudi v pogovoru izpostavila več problemov, ki pestijo žrtve partnerskega nasilja (od tega je velika večina žrtev žensk) in se jih večinoma sploh ne zavedamo. Izpostavila sva pomembnost ozaveščanja in izobraževanja družbe in posameznikov o partnerskem nasilju ter se strinjala, da je za tretje osebe in morebitne očividce najbolj pomembno, da ob sumu na nasilje takoj reagirajo in ga poskusijo preprečiti ter da ga prijavijo. Cena mižanja pred nasiljem in trpne drže je namreč previsoka – tudi v Sloveniji so vsako leto zaradi partnerskega nasilja smrtne žrtve. Pomembno je, da tako žrtve kot vsi ostali vedo kako ukrepati in da poznajo organizacije, ki lahko v primeru nasilja pomagajo. V Sloveniji so to Policija (113 oziroma 080 1200 za anonimno prijavo), lokalni Centri za socialno delo in pa nevladne organizacije, na primer Društvo SOS telefon (080 11 55), Ženska svetovalnica (01 25 11 602) in Društva za nenasilno komunikacijo (01 4344 822, 031 770 120).

V tokratni epizodi podkasta sem se pogovarjala s Kazimirjem Kolarjem, avtorjem romana Onečejevalec (Goga). Delo se začne z javnimi onečejevanji, pri katerih neznan storilec javna mesta zaznamuje s svojimi izločki. Kmalu se dogajanje stopnjuje v samomore mladih žensk, vsakič pa se na kraju pojavi neznana oseba, ki zmoti mimoidoče, a nihče ne zna povedati, kaj je čudnega na njem. V drugem delu knjige pa pobližje spoznamo kdo Theodor Baumann je in kakšna načela ima. Preplet nihilističnih pogledov na svet, podkrepljenih s skrajnim desničarstvom, zaupa bralki in bralcu vrsta ljudi, povezanih z Baumannom, na koncu knjige pa so zbrana tudi vsa njegova dela. Med njimi je tudi manifest za kritike, kjer Baumann kritikom poda nasvete. Beseda je tekla o tem, kako tehnologija spreminja našo družbo in ali nas bo umetna inteligenca pogubila. Hkrati pa sva ugotavljala, kdo je skrivnostni Theodor Baumann in kakšni so bili njegovi nameni. Dotaknila sva se tudi vprašanja, kdo je kritik in kakšna je dobra kritika. Vljudno vabljeni k poslušanju.

V tokratni oddaji podkasta sem gostila pedagoginjo, pripovedovalko in učiteljico Jerco Cvetko. Glavna tema najinega pogovora je bil roman Padam na besede, kjer nas avtorica kot v gledališču kamišibaj vodi skozi zgodbo 40-letne Iris, ki se ji življenje čez noč obrne na glavo. V iskanju same sebe se znajde v veliko bolj in manj prijetnih situacijah; gre na zmenka na Tinderju, ki se oba, vsak po svoje, ne zaključita najlepše; zaplete se z mladim frizerjem ter počasi poglablja svoja čustva do ločenega drvarja. Bolj kot novo ljubezen pa Iris išče dom, v katerem bi lahko ponovno pognala svoje korenine. Beseda je tekla o aplikaciji Tinder, prijateljstvu in novih začetkih. Ugotovili sva, da se za Iris pravzaprav novo poglavje v življenju začne spomladi, ko se "zbudi iz zimskega spanja" vdanosti v usodo. Pisateljica nam je tudi zaupala, kako se s težkimi situacijami spoprime sama. Prisrčno vabljeni k poslušanju.

V tej epizodi podkasta sva se z Matejem Kocjančičem, piscem glasbenih besedil in avtorjem prvega slovenskega narodnozabavnega kriminalnega romana, pogovarjala o njegovem delu Veselička. Blaž Polovinšek, bas kitarist ansambla Tarantača, se ne vrne z ene izmed ansamblovih zabav in vse kaže na to, da je imel nesrečo z avtomobilom. Inšpektor Fortunat Breznik nato razkriva skrivnosti, ki bližnjim predstavijo pogrešanega v povsem drugačni luči. Z avtorjem sva komentirala basistovo izginotje, pomen priimkov in imen nastopajočih oseb v kriminalki, hkrati pa tudi njegov odnos do kletvic ter ljubezen do Prešerna, Janeza Menarta, Tarasa Birse in Juliana Barnesaa. V pogovoru lahko tudi izveste, da je pisatelj v prejšnji službi seciral telesa in kaj je v resnici z »multižanrsko« knjigo želel sporočiti bralkam in bralcem. Prisrčno vabljeni k poslušanju. Živa Anderluh

V epizodi sva se z Anjo Grmovšek Drab pogovarjali o prigodah, ki so zaznamovale njen pesniški prvenec Prepovedani položaj (izšel je pri LUD Literatura). Govorili sva o prepovedanih položajih v resničnem življenju in se posvetili pesmim, ki jih na zunaj povezuje nogomet, navznoter pa pripovedujejo o partnerskih, predvsem pa družinskih razmerjih in odnosu do okolja, ki rado opredeli marsikatero početje kot prepovedani položaj. Ugotavljali sva, v kakšne prepovedane položaje je stopala v svojem življenju in kako je iz njih nastala ta zbirka. Pogovor je nanesel tudi na njeno karierno pot, ki je v nekem smislu čisto drugačna - polna velikih začetnic in ločil, ki jih v zbirki ne najdemo. Nasmehnili sva se tudi njenim prigodam, ki so se odvijale v zraku, bolj natančno na letalu, in na tleh, na primer na družinskem kosilu. Lepo vabljeni k poslušanju! Foto: Kaja Celan

Tokrat sem v podkastu gostil Anžeta Voha Boštica, novinarja in avtorja knjige Vse ali nič. Njen junak je Franjo, diplomant politologije, ki se zaposli v večji politični stranki. Z avtorjem sva se pogovarjala o problemih, ki jih izpostavi knjiga, kot so nedostopnost kariernih poti v politiki za socialno šibkejše in mlade, korupcija in spletkarjenje ter neizobraženost in neangažiranost volilnega telesa. Pri vseh temah sva se navezala tudi na slovensko politično sliko in iskala paralele med knjigo in realnostjo. Ker pa so se v času snemanja pogovora ravno končale evropske volitve, sva komentirala tudi njihove rezultate in morebitne posledice tako v Evropi kot pri nas. Lepo priporočam zanimiv pogovor z gostom, ki se na te teme res dobro spozna. Jan Stergar

Gost tokratne epizode podkasta Jabolka, hruške in knjige je pisatelj, pesnik, dramatik in režiser Vinko Möderndorfer. Pogovarjala sva se o pesniški zbirki Romeo in Julija iz sosednje ulice (izdani leta 2021 pri založbi Miš). Glavna tema pesniške zbirke je ljubezen; v širokem naboru pesmi se znajdejo tako likovne pesmi kot tudi kakšen nasvet in pesnikovi spomini. Beseda je tekla tudi o njegovem odnosu do knjig, kakšna je razlika med imeti rad in ljubiti, ne nazadnje pa sva ugotovila, da tovariš Vinko misli v glavi nima pospravljenih v predale. Vljudno vabljeni k poslušanju, Živa Anderluh

V tej epizodi podkasta sva se z Juretom Jakobom pogovarjala o njegovi najnovejši pesniški zbirki Drobne opazke. Pogovarjala sva se tudi o njegovih najljubših stvareh: ena izmed njih je ukvarjanje s sadovnjakom. Razkril je, kako je njegova povezanost z naravo navdihnila tudi to zbirko. Poleg motivov narave v njej najdemo tudi kritične poglede na moderni čas, ki naravo uničuje zaradi svojih potreb. Skrbno izbrane besede, ki so nastale pod Jakobovim peresom, pripovedujejo o izjemnosti vsakdanjih opazk, ki zaradi svoje običajnosti niso nič manj pomembne. Vabim vas k poslušanju, Andrijana Nograšek Foto: Marko Golja

Tokrat sem v podkastu, posnetem na daljavo, gostil Natašo Kramberger, avtorico knjige Po vsej sili živ. Pogovarjala sva se, kje dobi navdih in o njenem procesu pisanja knjig, veliko sva se pogovarjal še o temi knjige in Natašinem drugem poslanstvu, ekološkem kmetovanju. Omenila sva probleme, s katerimi se sooča slovensko podeželje in kmetje, ter se pogovarjala o rešitvah za le-te, beseda pa je tekla tudi o izzivih ekološkega kmetovanja in pomembnosti tranzicije intenzivne oblike v bolj naravi prijazno kmetovanje. Toplo priporočam poslušanje zanimivega pogovora s še zanimivejšo gostjo, Jan Stergar Foto: Michael Aust

V tokratni epizodi podkasta Jabolka, hruške in knjige sva se s pisateljico Tanjo Mlakar pogovarjali o njenem romanu Begunka, ki je izšel leta 2023 pri založbi Družina. Romaneskna junakinja Janja se je kot maturantka odpravila v povojno Sarajevo, da bi pomagala sirotam pri učenju Tam je doživela sosledje dogodkov, ki je za vedno preusmerilo tok njenega življenja. V romanu je opisana njena življenjska zgodba z velikim poudarkom na odnosih s prijatelji in najbližjimi. Posledično je beseda tekla o pisateljičinem življenju, pomenu družine in prijateljev, med drugim pa sva omenili, kako si avtorica predstavlja življenje v prihodnosti. Prisrčno vabljeni k poslušanju, Živa Anderluh

V tokratni epizodi podkasta Jabolka, hruške in knjige sva se z Evo Mahkovic pogovarjali o njenem žanrsko malo težje opredeljivem delu Toxic, ki je izšlo leta 2023. Razpravljali sva o črni luknji njene mladosti, sploh o njenih vzornicah in prijateljicah. Secirali sva lepoto in grozo javne percepcije in prihodnost slovenščine ter se na kratko pogovorili o njenem delu dramaturginje, ki je sodelovala pri uprizoritvi drame Zaprta vrata. Malo za šalo, malo za res, sva se podali v fikcijski svet Gilmore Girls, Gossip Girl in Girls. Prisrčno vabljeni k poslušanju, Andrijana Nograšek.