Leta 2005 je prevajalka in indologinja Vlasta Pacheiner Klander (1932-2025) v prestižni zbirki Kondor objavila antologijo vedskih pesmi z naslovom Ko pesem tkem. Istega leta je v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je predstavila odmaknjeni svet vedske poezije. S ponovitvijo omenjene oddaje se tako spominjano izjemne prevajalke, Sovretove nagrajenke, ki je obogatila slovensko prevodno književnost z vrsto dragocenih knjig (tudi s prevodom Bhagavadgite), arhiv Radia Slovenija pa z vrsto odličnih literarnih oddaj. Nikar ne zamudite.

Pesnica Miljana Cunta se je s svojo četrto pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo (objavljeno pri Slovenski matici) ponovno predstavila kot odlična pesnica, v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je pa se predstavlja kot občutena razlagalka poezije in pesniške izkušnje. Njun pogovor je bil najprej objavljen na Programu Ars 28.12.2023.

Na naslovnici knjige Jutro ni bilo v načrtu je fotografski portret (delo DK) pesnika Toneta Škrjanca; pod naslovom je natisnjen podnaslov Zbrane pesmi 1977–2023. Skratka, na prvi pogled je knjiga že kar spomenik pesniku, vendar tak vtis nekoliko zavaja: Škrjančeva poezija kljub resnobnemu videzu knjige ni resnobna, pompozna, preresna, nasprotno. Njegova poezija je nekaj najbolj blagega, prepišnega, lahkotnega, presenetljivega, lepega, navdihujočega, sugestivnega, razpršenega. (To ne pomeni, da pesnik ne pozna robnih trenutkov, na primer z verzom danes je rana odprta.) Pesnik z osupljivo lahkoto ustvarja različna razpoloženja, svoje zapise o lastni življenjski izkušnji in doživljanju trenutkov pa zmerom znova prevede v univerzalne in hkrati enkratne podobe. Skratka, poezija, ki si zasluži Prešernovo nagrado. Več o knjigi, ki je izšla pri LUD Šerpa, poeziji in glasbi pove pesnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. (Prvič smo ga predvajali 11. julija 2024.)

Zdenka Kaplan v knjigi Umrli Slovenci med izgnanstvom v tujini in skrb za njihov spomin občuteno in argumentirano, tudi z vrsto dokumentov in fotografij, pripoveduje o prizadevanjih Društva izgnancev Slovenije, da bi ohranilo spomin na rojake, ki so umrli v tujini v letih druge svetovne vojne. Več o monografiji, ki je izšla pri Društvu izgnancev Slovenije, predvsem pa o svoji osebni izkušnji izgnanke, pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prvič objavljenim 30. junija 2022.

Jana Unuk je vrhunska slovenska prevajalka, ki je obogatila prevodno prozo in poezijo z vrsto odličnih prevodov vznemirljivih literarnih del. V najnovejšem letniku Nove lirike (pri založbi Mladinska knjiga; predzadnji je izšel leta 2022!) je objavila reprezentativen izbor poezije poljske pesnice Anne Świrszcyńske (1909-1984) z naslovom Džingiskan v kopalnici. Pesnico je knjižno predtem že predstavila leta 2018, ko je v zbirki Mozaiki pri LUD Literatura objavila njeno pesniško zbirko Baba sem. Že udaren in samozavesten naslov priča o tem, da se pesnica zaveda ženske usode in tematike ter da o njej piše sproščeno in naklonjeno do žensk. Kdor bi hotel spoznati pesničino poezijo, bi moral seči po obeh zbirkah – v izbor Džingiskan v kopalnici zbirka Baba sem namreč sploh ni vključena. To je seveda škoda: tako okrnjen izbor je prihranil nekaj strani, hkrati pa zamudil priložnost, da v optimalni obliki prestavi vznemirljivo pesnico. Je pa izbor v Novi liriki vseeno še kako dragocen: bralcu in bralki ponuja priložnost, da se seznani s pesničinim razvojem od avtorice precej hermetične lirike do poezije, ki se izvirno in brezkompromisno pogosto navezuje na življenjske izkušnje. Več o pesnici, njenem razgibanem življenju in poeziji pove Jana Unuk v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, premierno objavljenem 26. septembra 2024.

Jasen sončen dan. Gospoda se srečata, eden ima odprt dežnik. »Saj ne dežuje, Toni!« »Ne, vem. Cementuje pa!« Glagola cementovati ne boste našli v slovarjih, čeprav lepo opisuje usodo prebivalk in prebivalcev Anhovega in srednje Soške doline. Njihova zgodba je premalo znana, zato je monografija magistrice Jasmine Jerant z naslovom Primer: Anhovo in s podnaslovom Med azbestom, odpadki, razvojem in zdravstveno krizo še toliko bolj dragocena. Pripoveduje namreč zgodbo o kapitalskem in tudi družbenem interesu za proizvodnjo azbesta in cementa, za prikrivanje škodljivosti proizvedenega in o pogumu posameznic in posameznikov, ki so leta in desetletja opozarjali in opozarjajo na škodljivost tovarne in njene proizvodnje. Zgodba o Anhovem je zgodba o interesu kapitala in državljanskem pogumu, hkrati pa tudi o veliki večini prebivalstva Republike Slovenije, ki Anhovega zaradi njegove »oddaljenosti«, »odmaknjenosti« ne opazi. Monografija je zasnovana kronološko in je izčrpno dokumentirana. Avtorica je zajemala iz vrste virov (uvodna smešnica je iz tovarniškega glasila Naš list!), tudi iz zaupnih dokumentov. V monografiji (izdala jo je Založba Mladinska knjiga) boste med drugim našli podatek, koliko odpadkov je takrat in takrat tovarna odvrgla v Sočo, v bistro hči planin. Nikar ne zamudite knjige in pogovora Marka Golje z magistrico Jasmino Jerant. (Pogovor je bil premierno objavljen 3. oktobra 2024.)

V začetku poletja se oziramo v šolsko leto 2026; eden izmed dveh izbranih romanov za maturitetni esej v tem letu je roman Na klancu, sicer tretji roman pisateljice, prevajalke in literarne kritičarke Tine Vrščaj. Avtorica je zanj prejela odkupno nagrado modra ptica Mladinske knjige Založbe, roman pa je bil tudi nominiran za nagrado kresnik in za nagrado Evropske unije za književnost 2024. Pogovor Marka Golje in Tine Vrščaj je nastal ob izidu knjige.

Pisateljica, prevajalka in aktivistka Suzana Tratnik je mojstrica kratke zgodbe. To je dokazala tudi z najnovejšo pripovedno zbirko Škarje, ki je leta 2023 izšla pri Založbi ŠKUC v zbirki Lambda. Zbirka vsebuje devet kratkih zgodb, napisanih z intenzivno, prepoznavno avtoričino pisavo. Za knjigo je Suzana Tratnik letos prejela Župančičevo nagrado. O zbirki Škarje se je s Suzano Tratnik pogovarjal Marko Golja.

Pesniško zbirko Tiho romanje k zadnji pesmi, ki je izšla leta 2010, je Ciril Zlobec označil kot temno, a morda od vseh njegovih najbolj vitalistično zbirko, saj je "preizkušena skozi smrt najdražjega človeka in kljub temu prisega na življenje." Kmalu, 4. julija, bo minilo 100 let od rojstva pesnika, ki ga je vseskozi spremljala metaforika rojstnega Krasa, akademika, prevajalca, novinarja, politika in urednika. Zlobec je nekaj let soustvarjal tudi naš radijski program in leta 2010 ga je na pogovor o zbirki, pisani "s srčno krvjo", povabil Marko Golja.

Naslov Zavladati vetru, pove v oddaji avtorica, je izbrala zato, »ker protagonistke skušajo vetru, ki je neizbežen, res zavladati. Vsaka s svojim pristopom, s svojo starostjo in načinom ter ljubeznijo, ki jo imajo v sebi.« Več o zbirki, v kateri so torej v glavnem planu ženske v različnih življenjskih položajih, soočene s tujstvom, nasiljem, hrepenenjem, travmami, partnerskimi konflikti itd., Mateja Gomboc pove v pogovoru z Markom Goljo. Njena zbirka je izšla lani pri založbi Slovenska matica.

"Če hočeš ohraniti upanje, moraš gori spodmakniti vznožje, kar je nemogoče, pa vendarle je v neskončnosti zmožno vse," pravi gostja oddaje Izšlo je Stanka Hrastelj. V pogovoru predstavi svojo pesniško zbirko Vznožje, ki je lani izšla v zbirki Črna skrinjica in jo gre brati kot celoto, pove pa tudi več o Krškem, lepi krajevni knjižnici in manjkajoči knjigarni. Nikar ne zamudite.

Pesnica Barbara Korun v zbirki z naslovom 'Vnazaj' zadržano, skoraj asketsko izraža osebno izkušnjo ob spremljanju matere na njeni zadnji poti. A ob tem čuti še eno smrt, namreč smrt človečnosti ob vojnah v svetu in genocidu v Gazi. Avtorica je prejšnji teden za zbirko prejela Cankarjevo nagrado, z njo se je že aprila pogovarjal Marko Golja.

Mateja Gaber, lektorica za nemški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je predlani prevedla in uredila bogato antologijo nemške srednjeveške lirike 'Minezang', zdaj so pred nami pesmi Waltherja von der Vogelweideja izpred osmih stoletij. V knjigi z naslovom 'Ljubezen, kdo ti dal je moč?' je s svojim prevodom približala njegovo jezikovno in pesniško veščino, izraz njegove ljubezni do pristne ženske. Ženske ki ni namišljen ideal, ampak je iz mesa in krvi. V radijskem pogovoru osvetljuje tudi čas, v katerem je pesnik živel, njegove politične ideje in predvsem pomen njegovega pesništva.

Ana Svetel je za kratkoprozno zbirko Steklene stene nedavno prejela nagrado Društva slovenskih literarnih kritikov kritiško sito. Njena zbirka obsega pet daljših kratkih zgodb, ki se odlikujejo tako s svojimi zapleti kot s svojimi pripovednimi prijemi in konci. Njena junakinja se lahko sreča s povsem literarnim zapletom, kdaj drugič kaka njena vplivnica živi bolj v vzporednem življenju družabnih omrežij kot v vsakdanjem življenju, tretjič rešuje bivanjske dileme, četrtič …, vedno pa njene junakinje nastopajo v dobro zgrajenih in izpeljanih zgodbah, ki pritegnejo. Več o zbirki je avtorica povedala v pogovoru z Markom Goljo. Premierno smo ga predvajali januarja letos v oddaji Izšlo je. Foto: Marko Golja

Veliko je motivike noči, teme, podzavesti, pa pozabe in žalosti, o svojem novem že težko pričakovanem romanu Ženske v temi, ki je letos v prevodu Štefana Vevarja izšel pri Založbi Goga, pove koroška pesnica in pisateljica Maja Haderlap. V središču so tri generacije žensk v prostoru in času, ki nista dobro ravnala z njimi. Vstopimo v njihovo življenje, vpetost v vsiljene in ponotranjene modele ter boj za avtonomijo. V knjigi se denimo soočimo tudi z likom hladne matere. Nemški izvirnik iz leta 2023 ima naslov Nachtfrauen, a če bi ga prevedli dobesedno, doda avtorica, bi šlo za nočne ženske, kar pa ima v slovenščini slabšalen prizvok, ki ga v nemščini ni, saj si je pojem izmislila sama. Majo Haderlap poznamo po več pesniških zbirkah in še posebej romanu Angel pozabe o koroških Slovencih, izvirno Engel des Vergessens, napisanem kot spomin na nacistično zatiranje, ki ji je med drugim prinesel nagrado Ingeborg Bachmann. O zadnjem romanu, zakaj piše v nemščini, zakaj si ženske včasih niso mogle privoščiti besede ''jaz'', ali fantazije osvobajajo, iskanju čustvene in miselne sreče zunaj materialnega, zakaj bi naj njena dela brali počasi in še čem je več povedala v oddaji Izšlo je. Foto: Marko Golja

Država je, kot v pogovoru potrdi tudi avtor sam, najbolj osebna, intimna pesniška zbirka od njegovih treh do zdaj izdanih. V njej se spoprime s preteklostjo, kot pravi. Razpoloženje njegove tretje zbirke, izdane pri založbi Literarno društvo IA v zbirki Črna skrinjica, usmeri tudi uvodna pesem Duma 2022, v kateri se Krmelj opre na Šalamuna in parafrazira njegov verz »hodil po zemlji sem naši in dobil čir na želodcu« v »po državi pozabljenih študentov in praznih stanovanj / svet se je bližal koncu«. O njegovem odnosu do Šalamuna, pesnjenja, naselja Fala pri Mariboru in še o marsičem Krmelj pripoveduje Marku Golji. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

Poskus vsakdanjosti je prva prozna knjiga sicer uveljavljene pesnice Anje Zag Golob. V pogovoru poslušalcem predstavi svoje misli o knjigi prostih spisov - kot žanrsko opredeli besedila že v podnaslovu -, pa tudi o poeziji, glasbi, ki ji je v navdih, pomanjkanju poglobljenih tv oddaj, ki bi ljudem ponujale kontekst, nazadnje pa spregovori tudi o svoji babici in ljubezni do radia. Nikar ne zamudite pogovora, ki sta ga z Markom Golja posnela letos marca.

Pisatelj Lenart Zajc je doslej objavil že več pripovednih del, s svojim najnovejšim romanom Rana (Litera, 2024) pa je sklenil romaneskno trilogijo o vojnih in povojnih letih. Prvi del trilogije Odred (2022) prikazuje okupacijo Slovenije in začetke partizanskega gibanja, drugi del Pošast (2023) grozljivost in uničevalnost vojne, sklepni del pa je vsebinsko morda najbolj ambiciozen. Pisatelj med drugim piše o povojnih pobojih, s svojo pripovedjo pa seže do osamosvojitve Slovenije. Tudi v tretjem delu trilogije spremljamo like, ki jih že poznamo: nekateri, na primer Figa, so negativci do petnih žil, večina pa je naslikana celostno in vznemirljivo. Več o romanu pove avtor v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Akademik Jože Krašovec se že več kot pol stoletja ukvarja s prevajanjem Svetega pisma. Večkratni doktor znanosti je bil urednik in prevajalec slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma Stare in Nove zaveze (1996), v takšni dvojni vlogi pa je sooblikoval tudi jeruzalemsko izdajo Svetega pisma (2024). Ob njenem izidu je objavil knjigo Okoliščine nastanka in značilnosti celotnih slovenskih prevodov Svetega pisma (izdali in založili sta jo Slovenska škofovska konferenca in Založba Družina). Več o knjigi, prevajalskih načelih prevajanja Svetega pisma, usklajenosti svetopisemskih imen in še čem pove avtor v Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Pri zavodu No!Press je izšla knjiga z nekoliko skrivnostnim naslovom Enfilade: življenje stanovanja. Napisal jo je arhitekt Miloš Kosec in v njej spretno in berljivo prepletel arhitekturno tematiko ter spomine na prednike. Enfilade je namreč značilna baročna zasnova stanovanja, v kateri so sobe nanizane ena za drugo, tako da lahko iz prve sobe vidimo do zadnje, in v takem stanovanju na Resljevi ulici so živeli avtorjevi predniki, tudi njegova prababica, ki je v Ljubljano pripotovala iz Prage, in njegov oče Miloš Kosec, ki je s skupino Živel je mož ustvarjal jazz fusion (prevod za prvo silo: džezovsko zlitje). Več pove avtor še kako zanimive knjige v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.