V osmi in zadnji epizodi prve serije podkastov se pogovarjamo z Izidorjem Ostan Ožboltom, predstavnikom gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Velikokrat slišimo, da želijo imeti mladi svoj glas, da vedo kaj želijo in česa ne – ampak ali imajo tudi kakšne konkretne predloge in pripombe? Izidor zelo analitično in konkretno odgovarja, kako razogljičiti slovenski energetski sistem in iz katerih virov zagotoviti zadosti energije za slovenske potrebe. Pogovarjava se, kateri so ključni elementi pravičnega prehoda na nivoju Slovenije, Evrope in tudi globalno in tudi o podnebnem dolgu. Odzivi Mladih za podnebno pravičnost na zadnji osnutek Nacionalnega energetskega podnebnega načrta so bili ostri, zanimalo pa nas je, ali imajo tudi konkretne boljše predloge. Govorila sva tudi, kako mladi širijo in povezujejo svoja prepričanja, vezana na podnebno pravičnost in zasledujejo svoje cilje lokalno in globalno. 

V sedmi epizodi se pogovarjamo z dr. Emilijo Stojmenovo Duh, ministrico za digitalno preobrazbo, o pomenu in povezavi digitalizacije z zelenim prehodom. Ugotavljali sva, kaj lahko uporabimo iz izkušenj z digitalno preobrazbo in kateri so konkretni primeri projektov ali pobud na področju digitalne preobrazbe, ki so bili uspešni pri spodbujanju pravičnosti in vključenosti v zelenem prehodu. Ministrica ima med izkušnjami tudi vodenje digitalnega inovacijskega stičišča 4PDIH, ki je partnerstvo med Fakulteto za elektrotehniko in Skupnostjo občin Slovenije in ozavešča o pomenu digitalizacije ter nudi podporo pri razvoju digitalnih znanj. Zato sva govorili tudi o izkušnjah, ki bi bile koristne pri opolnomočenju občin za zeleni prehod.

Kot prvo predsednico IEEE »Ženske v inženirstvu Slovenija« smo ministrico vprašali tudi o vlogi inženirk v zelenem prehodu.

V šesti epizodi govorimo z dr. Lidijo Živčič, strokovno vodjo društva Focus, društva za sonaraven razvoj. Govorili sva o konceptu pravičnosti in vključenosti ter povezovanju z zelenim prehodom in trajnostnim razvojem. Pri tem se dotaknemo vloge in naloge energetskega sektorja pri tem. Pogovor ne more mimo izzivov in priložnosti na področju obnovljivih virov, jedrske energije, vloge aktivnih odjemalcev in prevečkrat pozabljeni nuji po energetski učinkovitosti. Gostja izpostavlja, da mora biti zelen in pravičen prehod z ljudmi in za ljudi in ko govorimo o pravičnosti in vključenosti, ne smemo pozabiti na problem energetske revščine.

Njen ECHO v prihodnost je opozorilo, da smo v tem trenutku na razpotju in da je potrebno delovati v smeri lepe slike prihodnosti, ki vključuje drugačen model razvoja in upošteva omejitve narave.

Dr. Jonas Sonnenschein je vodja projektov pri nevladni organizaciji Umanotera in predstavnik nevladnih organizacij v Podnebnem svetu. Kot okoljski ekonomist, ki je doktoriral iz zelene rasti in hitrega razogljičenja, podaja pogled na ambicioznost podnebnih ciljev, učinkovitost predvidenih ukrepov ter vlogo nevladnih organizacij pri tem. Govoriva o potrebnih korakih in tudi o priložnostih za Slovenijo za učinkovit zeleni prehod.

Sklepno razmišlja, kaj bi kot ECHO odmevalo tudi v prihodnosti in ugotavlja, da bi za dosego tega Slovenija morala biti ambiciozna in inovativna v razumevanju tega, kaj je razvoj in napredek.

V četrtem podkastu gostimo dr. Igorja Papiča, ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije in rednega profesorja na Fakulteti za elektrotehniko. Minister, profesor, nekdaj tudi dekan fakultete in rektor Univerze v Ljubljani začne z ugotovitvijo, da je največja vrednost slovenskega naroda znanje. Zato v pogovoru osvetljujeva, kje so izzivi in priložnosti za prenos inovacij iz laboratorijev na tržišča in kako podjetja in industrijo pritegniti v resna vlaganja v ukrepe in tehnologije za razogljičenje. Pri tem pa seveda ne gre mimo vloge vlade in
Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost in drugih institucij pri tem.

Njegov ECHO je bil pravzaprav poziv k drznosti, saj pravi, da so pred nami veliki izzivi in z njimi ogromno priložnosti, važno je, da se na njih ne čaka, ampak  da se prevzame pobudo, se znati »obrniti« in upati biti drzen.

V tretji epizodi poskasta se pogovarjamo z dr. Tomijem Medvedom, vodjo Laboratorija za energetske strategije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Pogovor je bil usmerjen v prihodnost, s poudarkom na tem, da ni vprašanje, če se nam splača vlagati v rešitve za zeleni prehod, ampak ali si upamo tega ne storiti.

Kot zagovornik inovacij in naprednega mišljenja je podal svoj Echo v prihodnost: Energije ni nikoli preveč. V podkrepitev njegovega razmišljanja je ravno med tem snemanjem udarec strele povzročil par sekundni mrk.

V drugem podkastu se pogovarjamo z mag. Mojco Vendramin, direktorico Eko sklada, katerega  namen je, s finančnimi spodbudami vplivati na trajnostni razvoj in ohranjanje okolja v Sloveniji iz česar izhaja, da je to pomembna institucija za doseganje ciljev zelenega prehoda. Govorili sva o ukrepih Eko sklada, namenjenih zelenemu prehodu, njihovi uspešnosti in kaj se pričakuje. Nagovorili sva tudi vprašanje energetske revščine in uspešnosti državnih politik na področju podnebne nevtralnosti.

Njen Echo v prihodnost pa je bil, da za pravični zeleni prehod so in bodo nujne subvencije, predvsem na področju energetske revščine.

V prvem podkastu gostimo dr. Violeto Bulc, ki se zaveda, da za vsakim sistemom – družbenim, energetskim ali drugim, stojijo ljudje, ki so gonilo (in lahko tudi ovira) sprememb. Govorimo o zakoreninjenih načinih delovanja ter vlogi posameznikov, lokalne skupnosti in države pri pravičnem zelenem prehodu.

Echo Violete Bulc v prihodnost odmeva: Planet Zemlja ni suženj, ampak partner. Čas je, da se do nje tako tudi obnašamo.