Poletje, šotori, množica več deset tisoč mladih, ki prepevajo besedila največjih uspešnic. To je Reading – festival, na katerem so igrali Stonesi in je Nirvana pisala zgodovino – in na kater danes nastopajo največje zvezde sodobne glasbe. Za številne Britance to ni le festival. To je prvič – prvič brez staršev, prvič taborjenje, prvič svoboda. Reading – obred prehoda in eden največjih evropskih festivalov. Danes eden največjih v Evropi. Toda začelo se je precej drugače.

Festival Sziget je eden največjih glasbenih festivalov v tem delu Evrope. Vsako leto privabi več sto tisoč mladih ter številna zveneča imena iz sveta popularne glasbe, letos so to bili Post Malone, Chappell Roan in Charlie XCX. O posebnostih letošnjega programa smo se pogovarjali s programskim vodjem Tomasom Loefenom, z obiskovalci pa o vzdušju ter o tem, kaj domačini menijo o festivalu, ki vsako leto privabi vedno več obiskovalcev.

Zasedbe kot so Koala voice, Joker Out, Kiwi Flesh in Masaž so nekdanji prvaki glasbenega natečaja Špil Liga, ki ga vsako leto organizira Kino Šiška. Letošnja zmagovalca se predvsem po žanru bistveno razlikujeta od svojih predhodnikov. Enostavna sestava - bobni in kitara, kratke in udarne skladbe, njun žanr pa progresiven - mešanica powerviolenca in mincecora, z občasnimi vstopi narodnozabavne glasbe. Januš in Dren Marinček iz Smrjen sta Kultivator, zmagovalca 12. sezone Špil Lige.

Foto: Marcel Obal / Kino Šiška

Muhasto vreme ta teden je nekoliko ponagajalo organizatorjem metalskega festivala Tolminator na tolminskem Sotočju. A zdi se, da tudi dež približno 2.800 obiskovalcem iz več kot 40 držav ne pride do živega. Na tretji izvedbi festivala v štirih dneh nastopa 69 glasbenih skupin. Med njimi so svetovno znane skupine, kot so Kreator, Kataklysm, Ministry, Rotting Christ in drugi, tudi še neuveljavljeni bendi.

Blues festival v Pordenonu je letos gostil enega najvidnejših kitaristov današnjega časa, mojstra improvizacije in velikana sodobnega blues rocka, Joeja Bonamasso.

Letošnje leto je v znamenju 45. obletnice vplivne in legendarne washingtonske založbe Dischord records, ki jo poganjata Ian MacKaye, ki je poleg mnogih ustvarjalnih podvigov tudi frontmen zasedbe Fugazi in Jeff Nelson, vsestranski ustvarjalec, tudi bobnar skupine Minor Threat. To ni le njuna zgodba. To je zgodba založbe Dischord – o trdem delu, skupnosti in ljubezni do glasbe.

Reportaža z otvoritvenega večera Jazz festivala Ljubljana. Cécile McLorin Salvant in Meshell Ndegeocello v Križankah.

Glasbena industrija ni imuna na negativne spremembe, ki pestijo svet. Čeprav Velika Britanija na tem področju dosega dobičkonosne rekorde, pa se samonikla koncertna prizorišča krčijo, stroški glasbenikov in glasbenic pa večajo. Le redki si še lahko privoščijo, da nastopijo zunaj meja države, po drugi strani pa si obisk koncertov zaradi nagle rasti cen vstopnic težko privoščijo glasbeni navdušenci. Klara Zupančič je pred kratkim obiskala London, kjer je s strokovnjakom glasbenega ekosistema Seanom Adamsom iskala rešitve za bolj trajnostno glasbeno industrijo, ki je podvržena diktatu kapitala.

Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Zadnji april pred prvim majem. In zadnja epizoda zgodb o skladbah skupine Mi2, ki letos praznuje 30 let delovanja. Kdaj, če ne danes, o prvem maju.

Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Avtorski trio skupine, ki ustvarja tudi ponarodele skladbe že tri desetletja, tokrat z zgodbo o skladbi, ki bi skorajda bila pozabljena.

Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Avtorski trio skupine, ki ustvarja tudi ponarodele skladbe že tri desetletja, tokrat z zgodbo o songu, ki se konča na začetku.

Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? V drugi epizodi o tem, kaj imajo skupnega gyros, klaviature, pivo, Praga in Bratislava. Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Življenje sicer je praznik, niso pa vsi dnevi enaki.

Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? V prvi epizodi o tem, kdo je skrivnostna dama iz toplic. Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Življenje sicer je praznik, niso pa vsi dnevi enaki.

Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? Kdo je skrivnostna dama iz toplic, kje je Sv. Margareta in zakaj Visoka pesem? Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Življenje sicer je praznik, niso pa vsi dnevi enaki.

Glasbeni žanri izginjajo, čeprav jih je zmeraj več, kontradiktorno trdi Robert Bobnič, ki razmišlja o evoluciji žanrov v času, ko v svetu prevladuje poslušanje glasbe na spletu.

Doktorski študent medijskih študij in raziskovalec na FDV-ju v Ljubljani Robert Bobnič pojasni vlogo priporočilnih algoritmov, ki že več kot desetletje spodbujajo poslušanje glasbe na spletu. V Glasbeni zgodbi spregovori tudi o glasbenem okusu. Nanj vpliva marsikaj, marsikaj pa nam tudi razkriva.

Čas vinilne revolucije še ni minil, zato številni glasbeniki želijo vtisniti svoje nove izdaje na vinilne plošče, ki se še vedno dobro prodajajo. Sprehodimo se po prav posebnem prostoru, ki je posvečen izdajam na teh nosilcih, in sicer po newyorški ploščarni Village Revival Records, ki svoje kupce spreminja v prijatelje. Za to je zaslužen lastnik in kurator te glasbene ustanove Jamal Alnasr, ki ga obišče Klara Zupančič.

Ob pomoči domače glasbenice Neishe in glasbenega producenta Dejana Radičevića se poglobimo v kreativni proces nastajanja skladbe. Tiste, ki jo slišite po radiu. Neisha in Dejan sta kreativni tandem že skoraj dve desetletji. V vseh teh letih sta tesno sodelovala pri številnih uspešnicah. Na Avdiofestivalu Radia Slovenija sta v pogovoru z Andrejem Karolijem razkrila tako kreativni kot produkcijski vidik ustvarjanja glasbe.

V zadnji epizodi Glasbene debate se glasbeni uredniki pogovarjajo o koncertni industriji v Sloveniji, dinamičnem dvigovanju cen vstopnic in mačehovskem odnosu do kulture.

V dveh Glasbenih zgodbah so glasbeni uredniki razpravljali o visokih cenah vstopnic za koncerte, tokrat pa se poglobimo v razloge zanje. Stroški naraščajo na vsakem koraku, nič drugače ni v glasbeni industriji, težave pa je še povečala pandemija. Ta je vplivala tudi na koncerte pri nas, ni pa edini razlog za odsotnost koncertov največjih glasbenih imen.