Po čem se legende slovenskega filma, režiserja, profesorja in tudi posebneža Matjaža Klopčiča spominjajo njegovi študentje? Pogovor z režiserji Varjo Močnik, Martinom Srebotnjakom in Majo Weiss je bil posnet v Slovenski Kinoteki med retrospektivo ob devetdeseti obletnici Klopčičevega rojstva, moderira Urša Menart.
Verjetno se mnogi med nami s posebno nostalgijo spominjamo nedeljskih juter, ki so poleg dišečih palačink ob zajtrku servirala tudi najljubši otroški program Živ žav. A časi spremljanja linearne televizije so v kontekstu novih načinov gledanja skorajda minili. Vsebine, ki jih pripravlja Uredništvo otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija, se tako trudijo stopati v korak s časom, vedno z mislijo na kakovostno vsebino, ki svoje občinstvo izobražuje, obvešča in seveda – zabava. Kaj pomeni kakovostna televizijska vsebina za otroke in mlade, kako se spreminjajo gledalske navade in kaj pomeni dober skeč bomo izvedeli v pogovoru z Martino Peštaj, urednico Uredništva otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija, Meto Ornik, dolgoletno sodelavko RTV Slovenija, voditeljico in novinarko, trenutno pa urednico posameznih oddaj, kot sta Krompir in Osvežilna fronta, ter Urško Mlakar, dolgoletno sodelavko uredništva, trenutno pa scenaristko pri oddaji Osvežilna fronta.
Aljaž Bastič je televizijski režiser in asistent za področje televizijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, ter velik ljubitelj glasbe. Na televiziji soustvarja najrazličnejše oddaje – od olimpijskega studia in Tarče, prek dokumentarnih feljtonov, do mladinskih oddaj, posebno afiniteto pa ima do režije glasbenih oddaj in koncetov klasične glasbe. Z njim smo se pogovarjali o razlikah med filmsko in televizijsko režijo in predvsem o tem, kaj vse zajema, ter kako poteka delo televizijskega režiserja. V pogovoru se dotaknemo tudi glasbene produkcije na RTV, vloge glasbe na TV, ter specifik prenašanja koncertov in ustvarjanja glasbenih televizijskih oddaj.
Glasba je neobhoden del večine radijske in televizijske produkcije, od dokumentaristike, igranih filmov in radijskih iger do serij in poročil, a o njenem nastajanju velikokrat vemo zelo malo. Z glasbeno oblikovalko in dramaturginjo Darjo Hlavka Godina in skladateljem Tomažem O. Rousom se bomo pogovarjali o skladanju glasbe in glasbenem oblikovanju; prek vpogleda v njuno delo se bomo dotaknili samega ustvarjalnega procesa, komunikacije, ki je potrebna za nastajanje radijskih iger in televizijskih serij, avtorskih pravic, glasbenih knjižnic in seveda tehnoloških sprememb ter njihovega vpliva na glasbo in zvok na radiu in televiziji.
Voditelj: Peter Žargi
Montaža: Kristian Božak Kavčič
Produkcija: Društvo slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI
Sofinancer: Slovenski filmski center
Dve izmed najprepoznavnejših znamk Radiotelevizije Slovenija sta skrbno kuriran program tujih filmov in redno, poglobljeno pokrivanje filmskih vsebin. Ne enega ne drugega si ni mogoče predstavljati brez natančnega uredniškega dela, ki je za občinstvo v veliki meri neoprijemljivo, velikokrat pa tudi podcenjeno. Da nas uvedeta v čare in zagate uredniškega dela na javni radioteleviziji, smo na pogovor povabili urednico kinotečnega programa na Televiziji Slovenija Ivano Novak in Teso Drev Juh, urednico najstarejše filmske oddaje pri nas
Gremo v kino, ki jo lahko že od leta 1946 poslušate na Radiu Slovenija - od njegove ustanovitve naprej na tretjem programu ARS.
Voditelj: Žiga Brdnik
Montaža: Kristian Božak Kavčič
Produkcija: Društvo slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI
Sofinancer: Slovenski filmski center
Posnetek prvega večera sekcije DSR Asistenti režiserji v sodelovanju z AGRFT. S predsednico sekcije Urško Kos, Ireno Gatej in Vladom Bulajićem se je o poklicu asistenta režiserja pogovarjal Juš Premrov.
Pogovor Veronike Zakonjšek z režiserjem filma Zbudi me Markom Šantićem.
Pogovor o orodjih, ki filmarjem pomagajo v predprodukciji in produkciji. Pogovor vodi Urša Menart, gosta Juš Premrov in Luka Marčetić.
Iza Strehar, Lea Kukovičič, Tosja Flaker Berce in moderator Luka Marčetić govorijo o svojih najljubših filmih leta 2023.
Popravek: v filmu Vzornik ne igra Voranc Mandić, ampak France Mandić. Se opravičujemo.
Kaj je Fountain in zakaj je to najbolj pomembno scenaristično orodje? Fountain predstavita Juš Premrov in Luka Marčetić.
Zapiski:
- beat
O novi ediciji KINA! (51), posvečeni filmu in ekologiji, so se pogovarjali Maja Krajnc, Oskar Ban Brejc, Veronika Šoster in Robert Kuret.
Zmontiral: Tadej Sinkovič.
Petra Seliškar, Maja Prettner, Damjan Kozole, Boris Petković in Amir Muratović. Pet režiserjev, ki so se z dokumentarci predstavili na 26. festivalu slovenskega filma v Portorožu. Pogovarjali so se o intimi v dokumentarnih filmih, zaupanju protagonistov, odgovornosti režiserja, o etiki. In da nekatere zgodbe moramo povedati, pa čeprav nam za film nihče ni obljubil niti centa.
O strateškem načrtu za razvoj AV industrije v RS do leta 2030, ki ga je pripravila ZDSFU, govorijo Klemen Dvornik, Matevž Luzar, Kolja Saksida in Petra Vidmar. Pogovor moderira Urša Menart.
Leto 2023 je leto kina. Leto okroglih obletnic ključnih filmskih prostorov pri nas – 100. obletnice prve dvorane v mestu, izgrajene z namembnostjo kina, Mestnega kina Kinodvor in 60. obletnice dvorane, v kateri danes domuje Slovenska kinoteka. To simbolno pomembno leto za našo filmsko kulturo smo vzeli kot izhodišče za pogovor in razmislek o pomenu kina. Kako se je izkušnja, prostor in identiteta kina spreminjala skozi leta? V zadnji poletni epizodi smo k pogovoru povabili direktorico Mestnega kina Kinodvor, Metko Dariš in direktorico Slovenske kinoteke, Ženjo Leiler Kos. Z njima se je pogovarjala filmska kritičarka Anja Banko.
Serija štirih pogovorov "Kino Paradiž" je nastala kot skupen projekt Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk FIPRESCI, revije Ekran in Društva slovenskih režiserjev in režiserk (DSR).
Leto 2023 je leto kina. Leto okroglih obletnic ključnih filmskih prostorov pri nas – 100. obletnice prve dvorane v mestu, izgrajene z namembnostjo kina, Mestnega kina Kinodvor in 60. obletnice dvorane, v kateri danes domuje Slovenska kinoteka. To simbolno pomembno leto za našo filmsko kulturo smo vzeli kot izhodišče za pogovor in razmislek o pomenu kina danes, pa tudi za vpogled v po navadi skrite vidike kinoizkušnje. Kdo so ljudje, ki delajo kino oziroma v kinu? Kako se oblikuje kinospored, kako poteka filmska projekcija, kdo vam na blagajni rezervira vstopnice? Kakšne so zgodbe ljudi, ki delajo v kinu? Kako se kina nekoč in danes spominjajo zvesti obiskovalci_ke? K pogovoru smo povabili pogosto spregledan segment soustvarjalcev naše kino izkušnje: blagajničarko Mestnega kina. Kinodvor Mojco Pagon, blagajnika Slovenske kinoteke Omarja Ait Si Mohameda in eno najzvestejših obiskovalk kina pri nas, Majdo Kne.
Serija štirih pogovorov "Kino Paradiž" je nastala kot skupen projekt Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk FIPRESCI, revije Ekran in Društva slovenskih režiserjev in režiserk (DSR).
Leto 2023 je leto kina. Leto okroglih obletnic ključnih filmskih prostorov pri nas – 100. obletnice prve dvorane v mestu, izgrajene z namembnostjo kina, Mestnega kina Kinodvor in 60. obletnice dvorane, v kateri danes domuje Slovenska kinoteka. To simbolno pomembno leto za filmsko kulturo smo tako prepoznali kot dobro priložnost za razmislek o pomembnosti obstoja kinematografskih prostorov ter odpiranja vprašanj o nevralgičnih točkah kino izkušnje ter potencialih njene prihodnosti. Tokrat smo k dialogu smo povabili glavne akterje, ki iz ozadja ustvarjajo našo kino izkušnjo: kinooperaterje Marka Makuca (Maki 'ma Kino), Marka Turkuša (Slovenska kinoteka) in Klaro Šulek (Lutkovno gledališče Maribor, Letni kino Minoriti), pogovor je moderiral filmski kritik Žiga Brdnik.
Serija štirih pogovorov "Kino Paradiž" je nastala kot skupen projekt Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk FIPRESCI, revije Ekran in Društva slovenskih režiserjev in režiserk (DSR).
Leto 2023 je leto kina. Leto okroglih obletnic ključnih filmskih prostorov pri nas – 100. obletnice prve dvorane v mestu, izgrajene z namembnostjo kina, Mestnega kina Kinodvor in 60. obletnice dvorane, v kateri danes domuje Slovenska kinoteka. To simbolno pomembno leto za filmsko kulturo smo tako prepoznali kot dobro priložnost za razmislek o pomembnosti obstoja kinematografskih prostorov ter odpiranja vprašanj o nevralgičnih točkah kino izkušnje ter potencialih njene prihodnosti. Posebna poletna serija podkastov, zbrana pod imenom “Kino Paradiž”, se bo tako ukvarjala z vprašanjem novih načinov gledanja, prepletom kritike in kuratorstva oz. oblikovanja filmskega programa, redefinicijo kinematografov skozi minulo stoletje in vpetostjo ter vplivom tehnoloških sprememb na izkušnjo kina. Tokrat smo k dialogu smo povabili glavne akterje, ki ustvarjajo našo kino izkušnjo in vzdržujejo visoko raven kino kulture pri nas: kuratorje filmskih in festivalskih programov, Mašo Peče (Festival Kurja polt, Kinosloga. Retrosex), Varjo Močnik (Kino Otok, Slovenska kinoteka) in Matevža Jermana (FeKK), pogovor je moderiral Oskar Ban Brejc.
Serija štirih pogovorov "Kino Paradiž" je nastala kot skupen projekt Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk FIPRESCI, revije Ekran in Društva slovenskih režiserjev in režiserk (DSR).
Simpozij AGRFT 2022 - 2. predavanje - prof. dr. Sandra Bašić Hrvatin
Mednarodni znanstveni simpozij Film, radio in televizija med pandemijo je pod drobnogled postavil vpliv pandemije na medije, ki so jih v 21. stoletju že precej zasenčili novi mediji, globalna zdravstvena kriza pa je te karte znova premešala. Kinodvorane so za dalj časa zaprle svoja vrata, filmi pa so prek pretočnih platform zapolnili čas, ki smo ga preživljali v karanteni. Televizija in radio sta stopila v ospredje s svojo ažurnostjo in v nekaterih segmentih populacije še vedno precej večjo dostopnostjo od spletnih medijev, kar jima je povrnilo družbeno vlogo, kakršne že dolgo nista imela.
Simpozij AGRFT 2022 - 2. panel - Film - prof. dr. Darko Štrajn, doc. dr. Maja Krajnc
Mednarodni znanstveni simpozij Film, radio in televizija med pandemijo je pod drobnogled postavil vpliv pandemije na medije, ki so jih v 21. stoletju že precej zasenčili novi mediji, globalna zdravstvena kriza pa je te karte znova premešala. Kinodvorane so za dalj časa zaprle svoja vrata, filmi pa so prek pretočnih platform zapolnili čas, ki smo ga preživljali v karanteni. Televizija in radio sta stopila v ospredje s svojo ažurnostjo in v nekaterih segmentih populacije še vedno precej večjo dostopnostjo od spletnih medijev, kar jima je povrnilo družbeno vlogo, kakršne že dolgo nista imela.
Simpozij AGRFT 2022 - 1. predavanje - prof. dr. Slavko Splichal
Mednarodni znanstveni simpozij Film, radio in televizija med pandemijo je pod drobnogled postavil vpliv pandemije na medije, ki so jih v 21. stoletju že precej zasenčili novi mediji, globalna zdravstvena kriza pa je te karte znova premešala. Kinodvorane so za dalj časa zaprle svoja vrata, filmi pa so prek pretočnih platform zapolnili čas, ki smo ga preživljali v karanteni. Televizija in radio sta stopila v ospredje s svojo ažurnostjo in v nekaterih segmentih populacije še vedno precej večjo dostopnostjo od spletnih medijev, kar jima je povrnilo družbeno vlogo, kakršne že dolgo nista imela.
