Konflikt v Gazi in neodzivnost mednarodne skupnosti je bila ena od glavnih tem letošnjega Strateškega foruma Bled. Generalni sekretar Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem, svetovalka savdskega zunanjega ministrstva, palestinska novinarka in drugi poznavalci Bližnjega vzhoda so predstavili svoje poglede na humanitarno katastrofo, ki se pred očmi svetovne javnosti dogaja v Gazi. Zakaj nihče ne ustavi Izraela?

Podnebne spremembe in množični turizem resno ogrožajo eno od svetovno najbolj obleganih mest pod Unescovo zaščito v naši bližini – Benetke. Neprecenljivo kulturno dediščino so pred posledicami naraščajočega turizma leta 2021 najprej zaščitili tako, da so velikim potniškim ladjam prepovedali vplutje v slikoviti kanal. Lani so kot prvi na svetu z obvezno registracijo in plačilom vstopa začeli še postopek omejevanja števila dnevnih obiskovalcev. Teh je krepko več kot prebivalcev, ki zaradi visokih stroškov in cen nepremičnin zapuščajo domače mesto.

Podnebna znanost je jasna. Do leta 2030 bi morali izpuste toplogrednih plinov glede na leto 2019 skoraj prepoloviti, če še želimo ostati znotraj meja pariškega podnebnega sporazuma. Toda ti izpusti se še naprej povečujejo, trenutne politične razmere v svetu pa tudi ne zbujajo prevelikega upanja. Znanstveniki in okoljevarstveniki so resno zaskrbljeni, veliko skrbi je tudi v širši javnosti, čeprav politični odločevalci govorijo o stroških zelenega prehoda. Za ohranitev meje globalnega segrevanja pa so poleg ukinjanja fosilnih goriv nujni tudi ukrepi na področju rabe tal.

Pred 80-imi leti je nad Hirošimo eksplodirala atomska bomba. Rana je globoko zarezala v japonsko družbo. In rodil se je pacifizem, osem desetletij miru - a v časih, ko družbeni red neustavljivo razpada, se spreminja tudi Japonska. Bili smo v Hirošimi, govorili smo z zadnjimi preživelimi, ki so bili žrtve prvega jedrskega napada. Njihova pretresljiva pričanja nas spominjajo in opominjajo, kako pomemben je mir. Vendar se tudi Japonska v strahu pred vse močnejšo Kitajsko oborožuje. Razvija svoje rakete, povečuje obrambne izdatke. In se sprašuje, kako trdno je zavezništvo z ZDA. Kaj se je zgodilo s pacifizmom? Vojaški bombni napadi vse bolj vznemirjajo japonski zen. Družba z vse manjšo rodnostjo pa se medtem utaplja v delu. Bili smo pri japonski družini, ki išče pregovorno japonsko harmonijo. Po domače: ravnotežje med delom in prostim časom. Japoncem pri tem ne morejo pomagati niti roboti.

Slovenska manjšina v Avstriji se tudi po 70. letih od podpisa avstrijske državne pogodbe in njenega 7. člena še vedno bori za svoje pravice. Odprta vprašanja so še vedno na področju dvojezičnega šolstva, sodstva, uporabe slovenščine kot uradnega jezika in topografije. Tudi na področju dvojezične predšolske vzgoje je manjšina pred velikimi izzivi, saj je znanje slovenščine med otroki vedno slabše. Koroški Slovenci si prizadevajo, da bi dvojezično vzgojo vključili v dvojezični izobraževalni sistem. K uresničevanju manjšinskih pravic pozivajo tudi mladi koroški Slovenci. Bo 7. člen sploh kdaj uresničen in kaj čaka manjšino v prihodnje?

Gaza je v ruševinah, pod njimi so trupla. Takih razsežnosti vojne ni pričakoval nihče, prav tako ne posledic, ki so globoko zaznamovale izraelsko družbo. Podpora vojni upada, vse več mladeničev se upira vpoklicu v vojaške vrste. Ljudje so izgubili zaupanje v politiko premiera Benjamina Netanjahuja, ki je svoje politične cilje postavil pred varnost države. Zaostrujejo se tudi razmere na Zahodnem bregu. Judovski naseljenci so vse bolj agresivni, po mnenju kritikov so njihovi napadi usklajeni, uresničujejo politični načrt skrajno desnih ministrov - etnično čiščenje Palestincev. In zdaj niso več na robu izraelskega političnega parketa, temveč v samem središču, z močjo, ki lahko kadar koli zruši Netanjahujevo vlado.

11. julija bo minilo 30 let od genocida v Srebrenici. Sile bosanskih Srbov pod vodstvom Ratka Madića so v enklavi, ki so jo varovali maloštevilni pripadniki modrih čelad Združenih narodov, v devetih dneh ubile vsaj 8372 Bošnjakov. Združeni narodi so lani 11. julij razglasili za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici, ki pa ga v Republiki srbski in Srbiji številni zanikajo. O boju za resnico in pravico, iskanju posmrtnih ostankov, tudi žrtvah drugih zločinov, denimo na območju Prijedora, in o dolgi poti do sprave.

Ladjedelnica v Tržiču v Furlaniji-Julijski krajini po svetu slovi kot vodilna v gradnji luksuznih potniških ladij in sodobnih vojaških plovil. Državno podjetje je letos ustvarilo rekorden dobiček, toda v mestni občinski upravi niso zadovoljni. Uspeh namreč že leta gradijo s pomočjo poceni delovne sile. Muslimanski priseljenci danes predstavljajo že tretjino krajanov. Razkol med vladajočo desnico, ki si je na aprilskih volitvah utrdila položaj v občinski upravi, in muslimansko skupnostjo je vse večji. Zatiskanje oči pred neizogibnim spreminjanjem strukture prebivalstva in pomanjkanje politik vključevanja ovirata sobivanje kultur na območju, kjer je tradicionalno prisotna tudi slovenska skupnost.

Srbski študentje, ki že sedem mesecev blokirajo fakultete in s tem izobraževalni proces, od oblasti ne zahtevajo več le izpolnitve štirih osnovnih zahtev, ki so jih objavili po tragediji na novosadski železniški postaji, v kateri je umrlo 16 ljudi. Sedaj aktivno izzivajo oblast Aleksandra Vučića in terjajo razpis predčasnih volitev, na katerih naj bi nastopila lista s podporo študentskega gibanja. Ali je v Srbiji začela nastajati nova politična alternativa, onkraj opozicije? Smo na pragu nove dobe Srbije, kandidatke za članstvo EU? Ali pa nemara protestniškemu gibanju začela pojenjati sapa in utegne poletje s časom dopustov razbliniti uporniški duh, na kar morda računa oblast predsednika Vučića? Odgovore na ta vprašanja je Aleš Kocjan za oddajo Eppur si muove iskal v Beogradu in Novem Sadu.

Prva in druga nagrada mednarodnega razpisa SozialMarie za družbene inovacije sta šli letos v roke slovenskih projektov. Nagrade SozialMarie, so v začetku maja podelili enaindvajsettič. Gre za najstarejšo evropsko nagrado na tem področju in pomeni veliko priznanje za družbene inovatorje v zelo različnih sferah, od izobraževanja, vključevanja različnih skupin v družbo in povečevanja družbene zavesti do varovanja okolja in utrjevanja skupnosti. Za oddajo Eppur si muove smo se pogovarjali s predstavniki nekaterih nagrajenih in nominiranih projektov.

Papež Leon XIV., ki so ga kardinali na konklavu za naslednika pokojnega Frančiška izvolili v četrtem glasovanju, je prvi papež Američan in prvi, ki je iz reda avguštincev. Je tudi prvi papež, rojen po drugi svetovni vojni. Čeprav so njegova stališča do nekaterih žgočih vprašanj, ki tarejo sodobno Cerkev, še vedno precejšnja neznanka, je takoj po izvolitvi pokazal, da bo ubiral svojo pot. Nadaljeval bo sicer delo svojega predhodnika, toda drugače, po svoje. Kakšen človek je Robert Francis Prevost, matematik, misijonar, duhovnik, škof in kardinal? Kateri bodo največji izzivi njegovega pontifikata?

Teroristični napad na indijske turiste v Kašmirju in vojaški odgovor Indije proti Pakistanu sta posredno odprla nekaj vprašanj, ki se ne nanašajo le na indijsko-pakistanske, ampak tudi na rusko-kitajske odnose. V svetovnem medijskem prostoru so zaokriožile teme, o katerih se ni glasno govorilo - o korupciji v kitajskih oboroženih silah, o zmanjševanju števila prebivalcev na Kitajskem, pa tudi o vojaški tehnologiji, ki ponekod prekaša rusko ali zahodno. Ali bi indijsko-pakistansko zaostrovanje lahko omajalo strateško pomembne rusko-kitajske odnose? Kako je biti sosed s Kitajsko?

Kurdi v štirih državah - Iranu, Siriji, Turčiji in Iraku – živijo v želji po samostojnosti. Prizadevajo si zanjo skozi dolgo zgodovino nerazrešenega kurdskega vprašanja in z različnimi stališči v družbenem kontinuumu sodobnih kurdskih skupnosti. Medtem ko so Kurdi pogosto na udaru v svojih matičnih državah, jih Zahod – vsaj simbolno – podpira. Kako naj evropska politika z izrekanjem svoje podpore spoštuje njihovo željo po miru, samoodločbi ter preseganju notranjih razkolov? Spoznajmo nianse znotraj kurdske skupnosti in bolje bomo razumeli kurdski boj.

Italija ni nikoli obračunala s svojo preteklostjo. Za obdobje fašizma in vlogo italijanskih okupatorjev v drugi svetovni vojni se zdi, kot da bi ju izbrisala iz zgodovinskega spomina. Zaradi partizanskega odpora proti nacistični okupaciji in odločitve, da se po kapitulaciji fašizma postavi na stran zaveznikov, je iz poraženke nastala zmagovalka. V obdobju hladne vojne je Italija, država, ki je imela največjo Komunistično partijo v zahodni Evropi, imela vlogo odbojne blazinice med blokoma. Namesto spoprijemanja s fašizmom je povojna italijanska politika omogočala nastanek mita Italijanov kot dobrih ljudi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve, ne agresorji; mita, ki je 80 let pozneje še vedno globoko zasidran v delih italijanske družbe.

Osemdeset let po koncu druge svetovne vojne se v Nemčiji spominjajo nacionalsocialističnega režima, iz raziskave v raziskavo pa je več tistih, ki menijo, da bi morali pod spominom na nacistične grozote potegniti črto. Kultura spomina vedno bolj bledi. Nemčija letos tudi ne načrtuje vsedržavnega javnega zaznamovanja obletnice. Pripravljenost na soočenje z nacistično preteklostjo je bila v Nemčiji vedno obotavljiva. Molk pa se po več desetletjih preobraža v pozabo in obujanje nostalgije po časih diktature.

Ciper je že več kot pol stoletja razdeljen na grški in turški del, vmesno območje nadzorujejo mirovne enote Združenih narodov. V Ženevi so minuli mesec prvič po osmih letih skupaj sedli vodilni predstavniki ciprskih Grkov in Turkov ter skušali zbližati stališča. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je po pogovorih pozdravil znaten napredek, ki da sta ga dosegli sprti strani. Je ciprski konflikt res bliže rešitvi? Na razdeljeni sredozemski otok je po odgovore odpotoval Blaž Ermenc.

Po dvanajstih letih na čelu Katoliške cerkve je v 89. letu starosti umrl papež Frančišek. Jorge Bergoglio je bil prvi neevropski papež po dvanajstih stoletjih, prvi Južnoameričan in prvi jezuit na prestolu katoliške cerkve. Kardinalski zbor je od njega pričakoval dvoje: da bo prečistil vatikanske finance in Rimu približal periferije Cerkve. Frančišek si je nato popolnil svojo agendo zlasti s prizadevanji za revnejšo, evangelijsko in družbeno občutljivo Cerkev, ki bo sprejemala vse, ki so se doslej počutili odrinjene. Oddajo je ob desetletnici pontifikata pripravil tedanji rimski dopisnik Janko Petrovec.

Pred Hrvaško je nova turistična sezona, ki prinaša tudi sveže izzive. Dozdajšnji model razvoja turizma očitno ni več ustrezen, saj Hrvaška izgublja tekmo v konkurenčnosti z drugimi sredozemskimi destinacijami. Na to je hrvaške turistične delavce že v začetku februarja opozoril predsednik vlade Andrej Plenković, ko jih je pozval k previdnosti pri oblikovanju letošnjih cen. Hrvaško namreč številni turisti opisujejo kot predrago, kar se je pokazalo že lani, ko so tujci na počitnicah porabili za 10 odstotkov manj denarja kot leto prej.

Turčija je na razpotju med demokracijo in avtokracijo. V državi, ki se razprostira med Evropo in Azijo, vse bolj vre. Po aretaciji carigrajskega župana Ekrema Imamogluja, največjega tekmeca turškega predsednika Erdogana, so izbruhnili protesti. Ljudje branijo demokracijo, ne pustijo si vzeti svobode. Kako trdna je oblast dolgoletnega voditelja Turčije v času nepredvidljivih razmer v državi in na svetu? Kako pomembna za Evropo je druga najmočnejša vojska v zvezi NATO?

Donald Trump je svojim volivcem obljubil izgon priseljencev. In obljubo drži. Če ne prej, se je javnost zavedela, kaj pomeni superzapor po srednjeameriško, ko so iz Združenih držav v Salvador prepeljali več kot 200 Venezuelcev. Vsaj nekateri Američani pa so z grenkobo ugotovili, da jim je bržkone izdihnila pravna država.