Iz homilije pisatelja iz 2. stoletja (18, 1 -20, 5)
Bodimo sveti, da se ob koncu rešimo
Tudi mi bodimo izmed tistih, ki so Bogu hvaležni, da so mu ostali zvesti. Ne uvrščamo se med brezbožne, ki so že sojeni. Tudi sam sicer ponovno grešim, nisem se še rešil skušnjav, hudič me še vedno zalezuje, vendar skušam korakati svetosti naproti, če bi se ji mogel vsaj približati, ker se res bojim prihodnje sodbe.
Bratje in sestre, potem ko ste poslušali Boga resnice, vas še opozorim, da pazite na tisto, kar piše, in tako rešite sebe in mene. Za plačilo pa želim, da se iz vsega srca kesate. Tako se boste rešili in dosegli življenje. S tem bomo dali zgled vsem mladim, ki se navdušujejo za ljubezen in službo Bogu. Mirno prenašajmo, ne jezimo se, če nas kdo opomni ali skuša spreobrniti od greha k svetosti. Mi se namreč niti ne zavedamo, da smo včasih hudobni, ker je naša pamet zamegljena in neverna. Razen tega našo pamet zatemnjuje še posvetno poželenje.
Živimo torej pravično, da bomo rešeni, ko pride ura. Blagor tistim, ki se tega pravila držijo. Četudi na tem svetu kratek čas trpijo, bodo za to utrgali neuničljiv sad vstajenja. Naj se pobožen človek ne žalosti, če sedaj hudo trpi, saj ga čakajo časi blaženosti. Tam gori se bo oživljen - skupaj s predniki veselil na veke in tega veselja ne bo zmotila nobena žalost.
Naj nas nič ne moti, če vidimo, da krivičniki bogatijo, božje služabnike pa tarejo nadloge. Bratje in sestre, prepričani bodimo: za Boga tekmujemo in se v tem življenju vadimo, da bi v prihodnjem dosegli venec. Noben svetnik ne prejme plačila takoj, ampak mora nanj čakati. Če bi namreč Bog sproti dajal, kar svetnikom gre, ne bi bili več verniki, ampak poslovni ljudje. Samo zdelo bi se, da smo sveti, če bi se gnali za takojšnjim plačilom, ne pa za vero. Božja sodba vliva strah tistim, ki niso resnično sveti, take bo vklenila.
Edinemu, nevidnemu Bogu, Očetu resnice, ki nam je poslal odrešenika in poroka nesmrtnosti, po katerem nam je razodel resnično nebeško življenje, njemu bodi slava vekomaj. Amen.
All content for Duhovno branje is the property of HOZANA.si and is served directly from their servers
with no modification, redirects, or rehosting. The podcast is not affiliated with or endorsed by Podjoint in any way.
Iz homilije pisatelja iz 2. stoletja (18, 1 -20, 5)
Bodimo sveti, da se ob koncu rešimo
Tudi mi bodimo izmed tistih, ki so Bogu hvaležni, da so mu ostali zvesti. Ne uvrščamo se med brezbožne, ki so že sojeni. Tudi sam sicer ponovno grešim, nisem se še rešil skušnjav, hudič me še vedno zalezuje, vendar skušam korakati svetosti naproti, če bi se ji mogel vsaj približati, ker se res bojim prihodnje sodbe.
Bratje in sestre, potem ko ste poslušali Boga resnice, vas še opozorim, da pazite na tisto, kar piše, in tako rešite sebe in mene. Za plačilo pa želim, da se iz vsega srca kesate. Tako se boste rešili in dosegli življenje. S tem bomo dali zgled vsem mladim, ki se navdušujejo za ljubezen in službo Bogu. Mirno prenašajmo, ne jezimo se, če nas kdo opomni ali skuša spreobrniti od greha k svetosti. Mi se namreč niti ne zavedamo, da smo včasih hudobni, ker je naša pamet zamegljena in neverna. Razen tega našo pamet zatemnjuje še posvetno poželenje.
Živimo torej pravično, da bomo rešeni, ko pride ura. Blagor tistim, ki se tega pravila držijo. Četudi na tem svetu kratek čas trpijo, bodo za to utrgali neuničljiv sad vstajenja. Naj se pobožen človek ne žalosti, če sedaj hudo trpi, saj ga čakajo časi blaženosti. Tam gori se bo oživljen - skupaj s predniki veselil na veke in tega veselja ne bo zmotila nobena žalost.
Naj nas nič ne moti, če vidimo, da krivičniki bogatijo, božje služabnike pa tarejo nadloge. Bratje in sestre, prepričani bodimo: za Boga tekmujemo in se v tem življenju vadimo, da bi v prihodnjem dosegli venec. Noben svetnik ne prejme plačila takoj, ampak mora nanj čakati. Če bi namreč Bog sproti dajal, kar svetnikom gre, ne bi bili več verniki, ampak poslovni ljudje. Samo zdelo bi se, da smo sveti, če bi se gnali za takojšnjim plačilom, ne pa za vero. Božja sodba vliva strah tistim, ki niso resnično sveti, take bo vklenila.
Edinemu, nevidnemu Bogu, Očetu resnice, ki nam je poslal odrešenika in poroka nesmrtnosti, po katerem nam je razodel resnično nebeško življenje, njemu bodi slava vekomaj. Amen.
Iz homilije pisatelja iz 2. stoletja (13, 2 -14, 5)
Živa Cerkev je Kristusovo telo
Gospod pravi: Nenehno, vsak čas se zasramuje moje ime med ljudstvi; in zopet: Gorje tistemu, zaradi katerega se zasramuje moje ime. Zakaj se vendar sramoti božje ime? Ker se pač naša dejanja ne ujemajo z našimi besedami. Pogani namreč občudujejo, poveličujejo in odobravajo božji nauk, ki ga slišijo od nas. Potem pa spoznajo, da naše življenje ne potrjuje nauka, ki ga učimo, in ga začnejo zaničevati, češ da je to, kar učimo, le izmišljena beseda in zmota.
Oni na primer slišijo od nas tele božje besede: Nimate zasluženja, če ljubite tiste, ki vas ljubijo; zasluženje imate, če ljubite svoje sovražnike in nasprotnike. Ko slišijo take besede, občudujejo vzvišeno dobroto. Ko pa sprevidijo, da mi, ne le da ne ljubimo sovražnikov, ampak niti tistih ne, ki nas ljubijo, tedaj se nam seveda posmehujejo in zaničujejo Boga.
Bratje, če bomo izpolnili, kar naš Bog Oče od nas pričakuje, bomo udje tiste prve duhovne Cerkve, ki je bila ustanovljena prej kot sonce ali luna. Če pa božje volje ne bomo izvršili, bodo za nas veljale besede Svetega pisma, ki pravi: Moja hiša je postala jama razbojnikov. Bodimo torej raje udje žive Cerkve, da se rešimo.
Mislim, da veste, da je živa Cerkev Kristusovo telo. Sveto pismo namreč pravi: Bog je ustvaril moža in ženo. Mož je Kristus, žena pa Cerkev. Sveto pismo in apostoli tudi trdijo, da Cerkev končno ni šele od danes, ampak od vekomaj, ker je duhovna prav tako kakor naš Jezus. Razodela pa se je v zadnjem času, da bi nas rešila.
Ta duhovna Cerkev se je razodela v Kristusovem telesu in nam povedala, da jo bo tisti, ki ji je v tem življenju zvest in je ne zavrže, deležen v Svetem Duhu. To telo Cerkve je namreč podoba Duha, zato nihče, ki izgubi podobo, ne more najti izvirnika. Zato pa nam, bratje, govori: Spoštujte to telo Cerkve, da boste deležni duha. Če pa rečemo, da je Cerkev telo in Kristus duh, iz tega sklepamo, da Cerkve nima v časti, kdor nima v časti telesa. Tak seveda ne bo deležen duha, ki je Kristus. Ob pomoči Svetega Duha more telo prejeti prečudovito življenje nesmrtnosti in nihče ne more izraziti, kaj je Bog pripravil za svoje izvoljence.
Duhovno branje
Iz homilije pisatelja iz 2. stoletja (18, 1 -20, 5)
Bodimo sveti, da se ob koncu rešimo
Tudi mi bodimo izmed tistih, ki so Bogu hvaležni, da so mu ostali zvesti. Ne uvrščamo se med brezbožne, ki so že sojeni. Tudi sam sicer ponovno grešim, nisem se še rešil skušnjav, hudič me še vedno zalezuje, vendar skušam korakati svetosti naproti, če bi se ji mogel vsaj približati, ker se res bojim prihodnje sodbe.
Bratje in sestre, potem ko ste poslušali Boga resnice, vas še opozorim, da pazite na tisto, kar piše, in tako rešite sebe in mene. Za plačilo pa želim, da se iz vsega srca kesate. Tako se boste rešili in dosegli življenje. S tem bomo dali zgled vsem mladim, ki se navdušujejo za ljubezen in službo Bogu. Mirno prenašajmo, ne jezimo se, če nas kdo opomni ali skuša spreobrniti od greha k svetosti. Mi se namreč niti ne zavedamo, da smo včasih hudobni, ker je naša pamet zamegljena in neverna. Razen tega našo pamet zatemnjuje še posvetno poželenje.
Živimo torej pravično, da bomo rešeni, ko pride ura. Blagor tistim, ki se tega pravila držijo. Četudi na tem svetu kratek čas trpijo, bodo za to utrgali neuničljiv sad vstajenja. Naj se pobožen človek ne žalosti, če sedaj hudo trpi, saj ga čakajo časi blaženosti. Tam gori se bo oživljen - skupaj s predniki veselil na veke in tega veselja ne bo zmotila nobena žalost.
Naj nas nič ne moti, če vidimo, da krivičniki bogatijo, božje služabnike pa tarejo nadloge. Bratje in sestre, prepričani bodimo: za Boga tekmujemo in se v tem življenju vadimo, da bi v prihodnjem dosegli venec. Noben svetnik ne prejme plačila takoj, ampak mora nanj čakati. Če bi namreč Bog sproti dajal, kar svetnikom gre, ne bi bili več verniki, ampak poslovni ljudje. Samo zdelo bi se, da smo sveti, če bi se gnali za takojšnjim plačilom, ne pa za vero. Božja sodba vliva strah tistim, ki niso resnično sveti, take bo vklenila.
Edinemu, nevidnemu Bogu, Očetu resnice, ki nam je poslal odrešenika in poroka nesmrtnosti, po katerem nam je razodel resnično nebeško življenje, njemu bodi slava vekomaj. Amen.
