Le zakaj je jokala mala mravljica? In kdo vse je žaloval skupaj z njo? Belgijskih pravljic pri nas skoraj ne poznamo in veseli me, da lahko predstavim zgodbico o mali pošteni mravljici. Prisluhni.

Vir: Svetovne pravljice, uredila Jana Unuk, Nova revija d.o.o., Ljubljana, 2004, prevedla Jana Unuk, bere Nataša Holy

Ena od znaćilnosti ljudskih pravljic je tudi ta, da glavni junaki nimajo imen, navadno so fant, princesa, kralj, velikan … Morda zato, da se poslušalec laže poveže z glavno osebo, ki je navadno pogumna, dobra in uspešna.. Tudi v tej skandinavski pravljici nastopajo osebe brez imen, fant, brat, tretji sin, kralj, kraljična in seveda velikan. Prisluhni

Vir: The Project Gutenberg eBook of Folk-Lore and Legends: Scandinavian, W. W. Gibbings, 18 Bury St., London, W.C. 1890, posodobljeno 26.2. 2005, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Zelo podobno temo smo slišali že vsaj dvakrat. Tudi za to pravljico je značilno, da si jo pripovedujejo različni narodi. Vrag je sicer težaven in hudoben, kot vrag mora biti pa vendar ga je prebrisana najmlajša pretentala tako, da se ga je družina znebila za vedno. Prisluhni slovenski pravljici

Vir: Slovenske pravljice, zbral in uredil Alojzij Bolhar, Mladinska knjiga, Ljubljana 1965, bere Nataša Holy

V davnih, prastarih časih je živel kralj, ki je bil sicer bogat, otrok pa ni imel. Sleherni dan sta s kraljico prosila, da bi se jima rodil sin. Končno se je njuna želja izpolnila. Kraljica je že vsak hip čakala otročička, ko se je kralju sanjalo, da se mu bo zares rodil sin, toda njegov krstni boter naj bo tisti, ki ga bo tojutro prvega zagledal na cesti. Koga je zagledal in kako je ta boter vplival na življenje komaj rojenega fanta, izvemo v slovaški pravljici.

Vir: Zlata ptica, zbirka njlepših pravljic in pripovedk Slovaške pravljice, druga knjiga, zbral Pavol Dobšinsky, Mladinska knjiga, Ljubljana, bere Nataša Holy

Spet prisluhni venčku belokranjskih pripovedk o velikanih. Tri bomo slišali, o velikanu, ki nikoli ni bil sit, o zlobnežu s Kolečaja in velikanu v škornju.

In Kar nekaj zanimivih neznanih besed bomo slišali.

Grk je za Belokranjce silen človek, velikan,draga je dolina, robača pa srajca, besnjak je divjak, vale je takoj, vehavec je omahljivec, vavek je vedno

Prisluhni torej trem simpatičnim pripovedkam.

Vir: Zlata ptica Sto belokranjskih, Lojze Zupan, Mladinska knjiga, Ljubljana 1965, bere Nataša Holy

Si že kdaj slišal za kravarsko kočo? Jaz tudi ne. In šele ko sem pravljico prebirala naprej, sem ugotovila, da je to kravji hlev.

Morda še ne veš, kaj je vrsta. Ne tista za kosilo ali pred blagajno v trgovini. Vrsta je stara ruska dolžinska mera. Ena vrsta meri 500 ruskih sežnjev ali 3500 ruskih čevljev, kar znese skupaj nekaj več kot 1066 metrov. V 17. stoletju je bila vrsta dolga 700 sežnjev oziroma skoraj kilometer in pol in so jo »skrajšali« za časa cesarja Petra Velikega.

Si že kdaj slišal za kravarsko kočo? Jaz tudi ne. In šele ko sem pravljico prebirala naprej, sem ugotovila, da je to kravji hlev.

Morda še ne veš, kaj je vrsta. Ne tista za kosilo ali pred blagajno v trgovini. Vrsta je stara ruska dolžinska mera. Ena vrsta meri 500 ruskih sežnjev ali 3500 ruskih čevljev, kar znese skupaj nekaj več kot 1066 metrov. V 17. stoletju je bila vrsta dolga 700 sežnjev oziroma skoraj kilometer in pol in se je »skrajšala« za časa cesarja Petra Velikega.

Vir: Ruske ljudske pravlijce, Aleksander Nikolajevič Afanasjev, prevedla Dijana Dejak, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007, bere Nataša Holy

Poslušali bomo klasično pripovedko o krivici, ki jo delata mačeha in njena hčerka. Podobna vsebina se velikokrat pojavlja v pravljicah različnih narodov in zanimivo bi bilo izvedeti, kako je do tega prišlo. Kajti včasih niso poznali knjig, elektrike, časopisov, kaj šele telefonov. Kako torej da si v Latviji pripovedujejo podobne pravljice kot v Južni Ameriki? Zaenkrat pa prisluhni romunski pravljici

Vir: The Project Gutenberg eBook of Roumanian Fairy Tales, Mite Kremnitz, Henry Holt and Company 1885, New York, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

V avstralski skoraj neskončni deželi živjo Aboridžini. Tudi oni pripovedujejo pravljice, tudi o bunyipu, zveri, pošasti, zmaju,ne vemo točno, kaj ta stvor je in kakšen je.

Kaj je rogoz? Ta rastlina raste v plitvih ribnikih in mlakah. Značilno je podolgovato največkrat rjavo socvetje. Uporabni so podzemni deli, osnove listov, pa tudi socvetja in semena. Podzemska korenika vsebuje škrob, zato so jo v časih pomanjkanja ljudje uporabljali za hrano. Iz listov pridobljena vlakna pa so uporabljali za tkanje grobih tkanin.

In kaj je socvetje? Socvetje ima tista rastlinska vrsta, ki ima na enem poganjku po več cvetov skupaj. Na primer vrba, sončnica ali koruza.

Vir: The Project Gutenberg eBook of The Brown Fairy Book, Edited by Andrew Lang, DEDICATED TO DIANA SCOTT LANG, LONGMANS, GREEN, AND CO. 1904, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Glavna hrana nekoč na japonskem je bil riž. In obilica riža je bila velik zaklad, večji kot kupi zlatnikov in draguljev. Ampak, samo za dobre ljudi, ki pomagajo nesebično in ne za plačilo.In tista druga starka ni razmišljala o svojih dejanjih. Do konca je pričakovala nagrado. Saj jo je dobila, kakšno, izveš zdajle. Prisluhni japonski pravljici Grbasti vrabec

Vir: Svetovne pravljice, uredila Jana Unuk, Nova revija d.o.o., Ljubljana, 2004, bere Nataša Holy

Tale slovaška pripovedka je podobna tisti romunski o hudičku, ki je Stanu pomagal do bogastva in žene. Tale hudiček ni služil tako dolgo, je pa prislužil dovolj, da je ubogega drvarja oskrbel za vedno. Ljudske zgodbice so vedno na strani ubogih in revnih, bogati pa so kaznovani, ker so navadno tudi skpouški in revnim ne privoščijo dosti.

Vir: L'ubomir Feldek, Slovaške pravljice, Prevedla Ana Zorko, Društvo Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba d.o.o., Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2009, bere Nataša Holy

Se spomniš starogrške pravljice o Kademu? Bil je zelo pogumen vojščak in je premagal strašnega zmaja, sina boga vojne Aresa. Posejal je zmajeve zobe in iz njih so zrasli vojščaki, ki so se začeli bojevati med seboj. Le pet jih je ostalo od vse množice, in ti so sklenili mir med seboj. Z njimi je Kadem ustanovil mesto Tebe. Prisluhni kaj se je zgodilo Kademovem vnuku.

Vir: Stare grške bajke, EduardPetiška, prevedla Kristina Brenkova, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1980, bere Nataša Holy

Zadnjič smo slišali, kako so Simoni pokazali svoje spretnosti. Kaj je torej tokrat uspel videti in slišati drugi Simon?

Vir: The Project Gutenberg eBook of Folk Tales from the Russian Retold by Verra Xenophontovna Kalamatiano de Blumenthal, Great Neck, New York, Boise State University Library, First Published 1903 Reprinted 1979, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Ruske pripovedke so vedno nekaj posebnega. V tej lahko zasledimo, da je prelepa Helena enkrat kraljična, drugič princesa in tretjič kraljevna. In ko se je kraljevna Helena odločila, da se bo poročila, je njen oče takoj opustil svoje strašne grožnje možnim ženinom in se sprijaznil s tem, da ga bo zapustila.

Kaj pa je ikona? Svete ikone so slike ali mozaiki Kristusa, Device Marije ali kakšnega svetnika ali mučenca ruske cerkve. V vsaki ruski hiši jih je ena ali več, obešenih na vidnem mestu. Vsak, ki vstopi v hišo, se najprej prikloni in izreče molitev pred ikonami, preden stori karkoli drugega. To je star ruski običaj, ki ga kmetje še vedno ohranjajo.

Pa še nekaj: močno zeleno vino je opis, ki ga ruski pripovedovalci še danes uporabljajo za opis pijače, ki jo je bilo čast prejeti iz kraljeve roke.

Tudi ta je kot mnoge druge ruske pripovedke zelo dolga. Danes je na vrsti prvi del, drugi del pa čez tri dni.

Vir: The Project Gutenberg eBook of Folk Tales from the Russian Retold by Verra Xenophontovna Kalamatiano de Blumenthal, Great Neck, New York, Boise State University Library, First Published 1903 Reprinted 1979, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Gotovo si že videl vrano, črno ptico z belimi lisami. Gavran je njen sorodnik, malo večji in popolnoma črn, njegov kljun je upognjen navzdol. Oglašata se podobno,tudi prehranjujeta se podobno.

In kaj je možnar? To je močna, navadno kovinska posoda z zaokroženim dnom za drobljenje trdih snovi: kave, začimb, orehov.

Vir: Slovenske narodne pripovedke, izbral in uredil Alojzij Bolhar, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1981, bere Nataša Holy

Vir: Pripovedke o očetih in sinovih, Josephine Evetts-Secker, prevedla in priredila Andreja Blažič Klemenc, Učila, Tržič 1999, bere Nataša Holy

Zgodbica pripoveduje o srečnem naključju, ki je pomagalo mladi mamici obvarovati svojega otroka. Zaplet, prepoznavanje imena, je že znan iz pravljic drugih narodov, pa venda je zgodbica zanimiva. Prisluhni

Vir: The Project Gutenberg eBook of The Scottish Fairy Book By Elizabeth W. Grierson J. B. Lippincot Company, Philadephia, New York, 2011, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Je kar hudo, če si česa močno želiš, pa nimaš denarja, da bi si to privoščil. In potem se je treba znajti, tako kot si je zamislil organist. In čeprav je zaključek pripovedke pozitiven, saj sta naša junaka prenehala z laganjem, se mi zdi, da njun namen ni ravno pošten. Prenehala sta lagati in izkorišščati ljudi zato, ker sta se bala, da ju bi kdo razkrinkal in ne zato, ker je bilo njuno ravnanje nepošteno. No, navsezadnje sta se le odločila za poštenost.

Vir: Zbirka pravljice, Slovaške pravljice, izbral in prevedel Andrej Pleterski, KUD Sodobnost Internacional, Ljubljana, 2019, bere Nataša Holy

Kdo pravi, da so vragi za samo škodo in zoprnije? Negode, kot je bilo ime temu vražičku, je bil priden in brihten in je sprejel kazen, ki mu jo je naložil Lucifer, poglavar vragov. Kako je pomagal pridnemu kmetiču, nam pripoveduje romunska pravljica Stan Trpin

Vir: Zlata ptica, Romunska pravljice, Ion Creangă, prevedel Niko Kuret, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970, bere Nataša Holy

Zadnjič smo slišali, da so bojarji, plemiči in ministri nezadovoljni z malim Ivanom. Zato so tudi oni poklicali policaja pijanca, da bi jim svetoval, kaj storiti. Le kaj jim je priporočil?

Vir: Zlata ptica, Ruske pravljice, 1. knjiga, prevedel Ludvik Mrzel, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1964, bere Nataša Holy

Stare ruske pravljice so nekaj posbnega. Način pripovedi je čisto drugačen kot pri drugih narodih. Si lahko predstavljam temno sobo z nizkim stropom, z gručo otrok okrog ognja in starčka z belo brado, ki pripoveduje pravljico, ki jo je povedal že stokrat ali še večkrat in otroci ga napeto poslušajo. Upam, da mi bo uspelo pričarati ta poseben zven pripovedi.

Te besede pa zagotovo ne poznaš. Zmaj in Mali Ivan sta igrala s kartami nekaj podobnega kot je pri nas Črni Peter. In kdor v igri zgubi, postane durak. Durak je v ruščini bedak. In nihče noče biti bedak, tudi zmaj ne.

Kaj pa je pir, ki ga je zmaj priredil za Ivana? To je pojedina, navadno ob kakem pomembnem dogodku;

Vir: Zlata ptica, Ruske pravljice, 1. knjiga, prevedel Ludvik Mrzel, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1964, bere Nataša Holy