Kekec je prototip slovenskega junaka, pogumen, bistroumen, premeten, dober po srcu, solidaren in ravno prav uporniški. Kljub deprivilegiranemu položaju je vedno dobre volje. Ali sodobni radio še spodbuja njegovo dobro voljo? Se Kekec želi zbuditi s slovenskim nacionalnim radiem? Ali pogleda oziroma prisluhne onkraj hitrih, lahkotnih, zabavnih domislic radijskih voditeljev? Ga zanimajo tudi poglobljene, analitične radijske vsebine? Kekčevo prinašanje sonca in zlatega smeha povezujemo s fenomenom sreče, ki v sodobnih družbah postaja potrošniški produkt. Gosta 129. epizode Prvakov tedna, ki je potekala na letošnjem Avdiofestivalu v ljubljanski Cukrarni, sta bila antropologinja dr. Vesna Vuk Godina ter pisatelj in prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama.

Pol leta pred volitvami se moramo vprašati, kakšno je pri nas razmerje med tradicionalnimi mediji in novimi kanali. Lahko "novi mediji" in vplivneži pri nas odločijo volitve? Politiki radi širijo svoja sporočila prek družbenih omrežij in v lahkotnih pogovorih v priljubljenih podkastih. Tu so še številne informacije, ki bolj subtilno vzniknejo na določenih portalih in se, preverjene ali ne, razširijo kot požar. Radio Slovenija se skuša do verodostojnih informacij in razlag že tretjo sezono dokopati z oddajo Ob osmih, v kateri strokovnjake, ustvarjalce politik, analitike in ljudi z lastno izkušnjo sprašuje, kar nas vse zanima. Na Avdiofestivalu v treh 15-minutnih epizodah skušamo ubesediti predvolilno Slovenijo, kakršne morda še nismo povsem dojeli. Voditelji oddaje Ob osmih na Prvem Metka Pirc, Tomaž Celestina in Matej Hrastar z gosti: Zala Tomašič (evropska poslanka SDS), Nataša Briški (Metina lista), Matjaž Gruden (Svet Evrope, kolumnist Večera) in Igor Vobič (Fakulteta za družbene vede).

S primeri oblikovanja zvoka bomo prikazali, da obdelava zvoka ni le tehnični popravek, ampak tudi prostor med znanostjo in umetnostjo. Tako kot inženir razmišlja o orodjih in umetnik o izrazu, se oba svetova v oblikovanju zvoka srečata v službi poslušalčeve izkušnje. Damir Ibrahimkadić iz skupine Radia Slovenija za glasbena snemanja in režirane oddaje.

Najlepše je zaspati ob pravljicah. To vedo številne generacije poslušalcev oddaje Lahko noč, otroci! Literarno spretno oblikovana besedila, odlična interpretacija velikih imen slovenskega gledališča ter glasbena spremljava pričarajo poslušalcem pravljični svet. In – ne glede na njihovo starost – pustijo domišljiji prosto pot … Radijska pravljica že 60 let vsak večer ob 19.45 na Prvem programu Radia Slovenija pospremi najmlajše v svet sanj. Nocoj pa boste radijski poslušalci slišali posnetek pravljice, ki smo jo na današnjem Avdiofestivalu v Cukrarni v družbi najmlajših izvedli v živo. Pravljico Bojane Vajt Lisička in siva miška je interpretirala dramska igralka Ajda Smrekar. Pripoveduje: Ajda Smrekar. Avtorica besedila: Bojana Vajt. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posnetek pravljice, ki smo jo na Avdiofestivalu pred občinstvom izvedli v živo, Galerija Cukrarna, 13.10.2025.

Zvok ni le spremljevalec podobe, zvok in podoba skupaj ustvarjata novo zaznavno enoto, ki je več kot vsota posameznih delov. Pogovor o različni pristopih k ustvarjanju zvočnih pokrajin in podob na filmu in na radiu vodi Darja Hlavka Godina, glasbena režiserka na radiu. Gosti tonskega mojstra Matjaža Mikliča, strokovnjaka za radijsko igro, in Julija Zornika, strokovnjaka za sound design v filmu.

Desetletje v primerjavi s tisočletnim razvojem človeških možganov morda res ni veliko, a je dovolj, da ponudi pestro paleto novih vpogledov in raziskovalnih dognanj – od nevrologije in psihiatrije do kognitivne nevroznanosti in psihologije. Danes o možganih vemo več kot kadar koli prej in še vedno ostaja neskončno veliko razlogov za radovednost. Ob desetletnici prve redne radijske oddaje o tem organu pri nas so možgani ne le na dlani, ampak tudi na odru Avdiofestivala. Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, doc. dr. Blaž Koritnik, Breda Jelen Sobočan in dr. Hana Hawlina z voditeljico Mojco Delač.

Pri ustvarjanju avdia imamo ves čas omejitve. Najprej finance. Zatem denar. Pa seveda evri. Omejitve so dejstvo. Niso pa vse ovire nepremagljive. Veliko si jih postavljamo tudi sami. Včasih se ukalupljamo brez premisleka, tudi po nepotrebnem. Kaj če težav, realnih in tistih, ki jih ustvarjamo sami, ne bi bilo? Kakšen radio bi ustvarjali, kakšne podkaste ponujali, kakšne formate izumljali? Debata brez realnih omejitev. Za navdih ustvarjalcem in poslušalcem. Miha Šalehar (podkast Mihilizem), Boris Kokalj (Kokosy, Val 202), Marko Bratuš (Slovensko mladinsko gledališče) in Anja H. Ramšak (Radio 1) z voditeljico podkasta Rožnata dolina Katjo Stojnić.

Z delom ustvarjalne ekipe serije Takšno je življenje se Ana Jurc pogovarja o nastajanju nove slovenske nadaljevanke, ki na naše male zaslone prinaša nov 30-minutni format po skandinavskem modelu. Kakšen tempo dela narekuje veliko število epizod in v čem se produkcija razlikuje od celovečernega filma? Kakšne so pasti pri oblikovanju zvoka, kako si delo podajajo trije režiserji? V zakulisje nam pomagajo pogledati soavtorica serije Barbara Daljavec, soscenarist Nejc Gazvoda, režiserka Maja Prettner in snemalec zvoka Gregor Švabič.

Mednarodni pravni red, utemeljen po drugi svetovni vojni, razpada, novi pa še nima jasnih pravil. Stare sile se, opirajoč se na zaupanje v diplomacijo, opotekajo skozi novo realnost in opazujejo nove centre moči, nova zavezništva, ki se porajajo iz vojaške in ekonomske moči. Živimo v »novem svetovnem redu« ali le v obdobju globalnega kaosa? In če zadnje drži – kako se izviti iz njega? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00; oddaja je nastala na Avdiofestivalu Radia Slovenija. Gostje: dr. Zlatko Šabič, svetovalec predsednice republike za mednarodne odnose; Katja Geršak, direktorica nevladne organizacije Regionalni dialog; Boštjan Anžin, nekdanji dopisnik RTV Slovenija z Zahodnega Balkana in iz osrednje Evrope; dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA in nekdanji dopisnik iz Ruske federacije. Avtor oddaje Aleš Kocjan.

Kako zagotoviti prihodnost in prednost radia v avtomobilih? Javne in komercialne radijske postaje po vsej Evropi so združile moči in se povezale v projektu Radioplayer. Kaj prinaša razvoj, katere so nove storitve, kako se spoprijeti s tehnološkimi velikani? Bo radio z njimi tekmoval ali sodeloval? Generalni direktor Radioplayer Worldwide Yann Legarson. JEZIK: angleščina.

Humorna in z modrostjo prežeta monološka pripoved Fehtarce (gledališka režija Ema Brelih, zvočna režija Saška Rakef) razkriva njeno življenjsko zgodbo ter odnos do poklica, ki ga opravlja s ponosom in veseljem. Po živi izvedbi radijske igre sledi pogovor z igralko Metko Pavšič in vodjo Službe za dostopnost programov RTV Matejo Vodeb. V ospredju je razprava o primerih dobre prakse pri zagotavljanju dostopnosti za slepe in slabovidne na področju kulture. Voditeljica: Kaja Novosel.

Kaj radiu prinašajo nove in nove krize po svetu, kaj medijske spremembe in drugačne poslušalske navade ter (ne)zaupanje v novinarstvo in medije? Kako relevantne so avdio vsebine javnega radia med platformami tehnoloških velikanov na pametnih napravah in v avtomobilih ter med produkti umetne inteligence? Ali je radio samo še iglica v kupu digitalnega sena? Ali prava vrednost radia pride do izraza le še ob naravnih katastrofah, električnih mrkih in vojnah? Bo javne medije rešilo kakovostno novinarstvo, zaupanje javnosti ali dogovorjena poroka z algoritmi in digitalnimi platformami? Izzivov radiu ne bo z manjkalo, mu bo zmanjkalo sape? O tem z izjemno sogovornico Cillo Benkö, generalno direktorico švedskega javnega radia (Sveriges Radio), podpredsednico EBU, izrazito zagovornico kakovostnih javnih medijev in novinarstva, upamo si zapisati, da tudi eno najvplivnejših medijskih osebnosti v Evropi. Švedski radio velja za primer javnega medija, ki se izjemno uspešno prilagaja digitalni eri – z novimi platformami, naprednimi tehnologijami in inovacijami, predvsem pa s prilagajanjem spremenjenim navadam uporabnikov so radio utrdili kot vitalen medij, ki v rojstni deželi Spotifyja in v Evropi uživa zelo visoko zaupanje. Cilla Benkö Sveriges Radio vodi od leta 2012. Z njo se pogovarja Mirko Štular, direktor Radia Slovenija.

Francoski kolesar Valentin Paret-Peintre: [valantên paré péntər]. Izgovor francoskih nosnih samoglasnikov prilagajamo glasovnim značilnostim slovenskega jezika. Tako pojasnjuje Govorni pomočnik, spletna stran RTV Slovenija za pomoč pri izgovoru. Uporabnikom je na voljo tudi zvočni posnetek izgovarjave za zbrana gesla. Uporabo preizkušamo z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman in voditeljico Darjo Pograjc (Prvi), ob tem pa strastno razpravljamo o aktualnih govornih dilemah in modnih zdrsih.

Nekaj medijev je v zadnjih letih ukinilo profile na družbenih omrežjih, večina še naprej vztraja in pri tem različno (uspešno) nagovarja svoja občinstva. Nekateri so pravi korporativni vplivneži, ne manjka zabavnih kanalov, številni se trudijo z informiranjem, zaznati je tudi "cringe" trenutke. Zakaj naj mediji, predvsem s ponudbo avdia, še vztrajajo na družbenih omrežjih in kako? Predstavitev slovenskih praks in debata z vprašanji občinstva. Ana Skrt (Prvi) z gosti: Beti Burger (Delo), Blaž Maljevac (Radio Koper), Lucija Vrankar (Radio Frajer) in Lucija Marko (N1 Slovenija).

Rob Rosenthal je avtor podkasta Sound School in po mnenju Ire Glassa “bržkone najboljši mentor za radio v ZDA”. Tudi zato smo ga že četrtič povabili v Slovenijo. Radijski novinarji so teden pred Avdiofestivalom mojstrili svoje pripovedovalske veščine na Kopah nad Slovenj Gradcem. V tem času je nastalo deset skrbno sestavljenih radijskih zgodb. To je delavnica, ki zaznamuje kariero novinarja, zaznamuje pa tudi poslušalce, ki se udeležijo zadnjega večera. Poslušanje najboljšega pripovedovanja. JEZIK: angleščina.

Omogočanje dostopa do informacij vsem, torej tudi slepim, gluhim, ljudem z intelektualno oviranostjo in drugim, bi morala biti osnova vključujočih družb. Komu je dostop do spremljanja medijev in sprejemanja informacij omogočen, kdo vse pri tem sodeluje, kako pri tem pomaga tehnologija in kaj prinaša umetna inteligenca? Predstavitev ključnih načel digitalne dostopnosti ter preprostih korakov, kako jih vključiti v vsakdanjo prakso. Svoja pogleda združujeta predstavnika akademije (raziskovalni uvidi, smernice) in uporabniške organizacije (izkušnje iz prakse) z jasnimi primeri za takojšnjo uporabo. Sogovornika Ajde Kus (Val 202) sta Tatjana Knapp, direktorica Zavoda RISA, Centra za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanj, in Klemen Pečnik, asistent na Fakulteti za elektrotehniko, vodja Multimedijskega centra Laboratorija za multimedijo.

Medijska zakonodaja, finančne težave, lastniške akrobacije, počasno prilagajanje tehnološkemu razvoju, padec zaupanja v novinarstvo, boj za oglaševalce in občinstva ... Težave slovenskih medijev ostajajo podobne že leta, če ne desetletja. Kje v tej enačbi je javnost? Če je temeljna valuta medijev zaupanje, koliko rezerve je še ostalo in kako jo povečati? Manica Janežič Ambrožič (TV Slovenija) z gosti: Janko Petrovec (Radio Koper), Ksenija Horvat (TV Slovenija), Matija Stepišnik (Večer) in Lenart J. Kučić (Ministrstvo za kulturo).

Radio že dolgo ni več osrednji ponudnik glasbe. Poslušalcem jo predlagajo algoritmi na pretočnih platformah, sezname za poslušanje si ustvarjajo sami, radijske postaje so se vlogi trendsetterja po večini odpovedale tudi z degradacijo ali ukinitvijo dela glasbenih urednikov. Kaj še lahko počnemo z glasbo na radiu? Tudi v slovenskem prostoru ne manjka primerov, ki nakazujejo, da z glasbo lahko nagovorimo občinstvo v spremenjeni in zahtevni medijski krajini. Kako še bi lahko izkoristili potencial glasbe? Jernej Sobočan Ivanovič (Val 202) z gosti: Jana Morelj (Radio 1 rock), Andrej Karoli (Val 202), Tadej Sadar (Radio Ognjišče), Borut Kampuš (Radio Si).

Samoanski krog je priljubljena oblika odprtega in spoštljivega pogovora. Poudarek je na poslušanju, refleksiji in skupnemu razumevanju. V središče prostora bomo postavili mizo s štirimi stoli. To je prostor za govorce. Kako delati podkaste, ki jih razumejo vsi? Ker je tema dostopnost in vključenost, se izhodiščna teza glasi tako: radio ni dovolj dostopen niti dovolj vključujoč. V pogovor se lahko vključi vsakdo, ki se usede v krog.

Kje je prihodnost oglaševanja avdio vsebin? Ob linearnem poslušanju, na spletu, med podkasti ali na družabnih omrežjih? Kdo postavlja trende? Imata vplivnica ali vplivnež večji potencial kot novinarka ali novinar? Kakšne avdio zgodbe zanimajo oglaševalce? Pogovor o prepletu avdia na različnih platformah in oglaševalskem potencialu. Boštjan Reberšak (Val 202) z gosti: Nastja Poljšak (OMG), Katarina Marinč (Media Publikum), Aleš Petejan (Mastercard), Filip Flisar (nekadnji smučar).