Letošnji Festival slovenskega filma, ki se je zaključil v nedeljo s slavnostno podelitvijo nagrad v portoroškem Avditoriju in na katerem je nagrado za najboljši film, poleg nje pa še 5 nagrad prejel celovečerni prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica, je med drugimi obiskal direktor Evropske filmske akademije Matthias Wouter Knol. Evropska filmska akademija je namreč Prvomajski trg v Piranu, ki je že večkrat služil kot filmska kulisa, uvrstila na seznam zakladov evropske filmske kulture. Gre za prvo lokacijo v Sloveniji, ki ji je pripadla ta čast. Ob tej priložnosti se je z Matthiasom Wouterjem Knolom pogovarjala Tesa Drev Juh.

Knjiga Prosojnosti, za katero je Brane Senegačnik prejel Jenkovo nagrado, je osma Senegačnikova knjiga poezije, izdala pa jo je Celjska Mohorjeva družba. Ob tej priložnosti se je z Branetom Senegačnikom pogovarjala Tina Kozin.

Banalnost zla Hannah Arendt znova je naslov predstave Anton Podbevšek teatra. Predstava združuje teoretični del Hannah Arendt, ki se osredotoča na antologijo nasilja in genocida, ter performativne prakse, naslavljajoče trenutno vojno v Palestini.

Slovensko arheologijo bogatijo nova odkritja. Večdesetletno raziskovanje kraške krajine je arheologa Dimitrija Mlekuža Vrhovnika in Tomaža Fabca privedlo do izjemne najdbe. S pomočjo zračnega laserskega skeniranja - lidar sta na čezmejnem območju Krasa odkrila štiri lokacije, na katerih se raztezajo več kilometrov dolge kamnite strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. Najditelja pravita, da gre za eno največjih tovrstnih prazgodovinskih arhitektur v Evropi, ki pa terja še veliko odgovorov, predvsem v zvezi z vprašanjem poselitve Evrope po koncu ledene dobe.

O tem, kdo je prepričal žirijo 28. FSF-ja, Tesa Drev Juh.

Dokumentarni esej Anje Medved in Nade Velušček predstavlja pričevanja prebivalcev goriškega območja iz časa 2. svetovne vojne. Zgodbe, v katerih se slikajo otroške oziroma mladostniške izkušnje vojne, pričajo o mešanici izkušenj in travm, ki jih je vojna pustila na ljudeh, na generaciji, ki se dandanes še zadnja spominja tega obdobja.

Na odprtju 28. Festivala slovenskega filma je bil premierno prikazan igrani film Skriti ljudje Mihe Hočevarja, dramedija, ki govori o nenavadnem prijateljstvu in novih začetkih. V glavnih vlogah nastopata slovenski igralec Blaž Šef in islandski igralec Olafur Darri Olafsson, film pa je prvo filmsko sodelovanje med Slovenijo in Islandijo.

Pri založbi Mladinska knjiga je izšla zbirka kratkih zgodb Ocean na steni Tjaše Mislêj, ki smo jo do zdaj poznali predvsem kot avtorico dramskih del. Leta 2020 je prejela nagrado Slavka Gruma za dramo Naše skladišče, pred kratkim pa smo na odru SNG Drame Ljubljana videli krstno uprizoritev dela Prva beseda je mama.

Na 28. FSF bodo letos prikazali 101 film. Odprtje je pospremila slovenska premiera filma Skriti ljudje Mihe Hočevarja, podeljena pa je bila tudi nagrada Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmskega ustvarjanja – prejel jo je montažer Janez Bricelj. Z njim se je pogovarjala Petra Meterc.

V kulturni javnosti je odjeknila novica, da se Občina Vrhnika umika iz kroga glavnih donatorjev in podpornikov Cankarjeve nagrade, ene najuglednejših literarnih nagrad pri nas, ki bi jo prihodnje leto podelili sedmič. Soustanovitelji nagrade – Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU – so v izjavi za javnost zapisali, da je občina Vrhnika svojo odločitev utemeljila z odzivom na govor častne govornice, pisateljice Mojce Kumerdej na slovesni podelitvi 29. maja letos.

Letos praznujemo 100. obletnico rojstva velikega klasika slovenskega stripa in animiranega filma Mikija Mustra, očeta Zvitorepca, Trdonje, Lakotnika in drugih risanih junakov, ki so zaznamovali otroštvo številnih rodov. V Mestnem muzeju Ljubljana bo na ogled razstava o umetnikovi življenjski in ustvarjalni poti. Na ogled bodo izvirna dela in dokumentarni portreti.

Med izstopajočimi dogodki Frankfurtskega knjižnega sejma je bil pogovor med dobitnico Nobelove nagrade za mir leta 2021, filipinsko novinarko Marijo Ressa, in nekdanjim generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom. Naslov pogovora je bil Moč, mediji in človekove pravice – demokracija v geopolitičnih pretresih (Foto: Gian-Luca Heiser / Frankfurter Buchmesse).

V Mariboru se je v nedeljo končalo 18. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus, Maribor 2025, na katerem se je pomerilo 8 zborov iz 7-ih držav. Njihove nastope je spremljala petčlanska mednarodna žirija v sestavi Michael Joseph Barrett, Petra Grassi, Ban Sheng Toh, Mikael Wedar in predsednica Karmina Šilec. Zborovsko petje je v Mariboru sicer zvenelo že od petka, ko so zbori nastopili na uvodnem večernem koncertu. Ta še ni bil tekmovalne narave, na njem pa so zbori z glasbo predstavili svojo domovino. V soboto sta sledila po dva tekmovalna nastopa za vsak zbor. Na enem so izvedli obvezni program, ki je obsegal skladbo Jacobusa Handla Gallusa, skladbo iz obdobja romantike in novo priredbo slovenske ljudske Eno rožco jaz imam Andreja Makorja, na drugem pa so se predstavili s prostim programom, na katerem zbori a capella izvedejo umetne skladbe po lastni izbiri. Za véliko nagrado tekmovanja: 2.500 evrov ter vstopnico za véliko evropsko zborovsko tekmovanje se je na koncertu v mariborski Unionski dvorani pomerilo 5 zborov, med njimi kar dva slovenska: Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije in Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, pa še Komorni zbor ONE iz Singapurja, Arhipelaški pevci iz Indonezije in Mešani zbor Pa Sáulei občine Rópaži iz Latvije. Tretje mesto in nagrado v vrednosti 1.500 evrov je prejel APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, drugo mesto in 2.000 evrov so dobili Arhipelaški pevci iz Indonezije, prvo mesto in glavno nagrado pa so si pripeli člani Zbora sv. Nikolaja z zborovodkinjo Heleno Fojkar Zupančič. Vsem zborom iskrene čestitke! O tekmovanju bomo kaj več povedali v sredo v oddaji Glasbeni utrip in v sobotnem Zborovskem panoptikumu.

Med 21. in 26. oktobrom se bo v Portorožu odvil 28. Festival slovenskega filma. O poudarkih letošnje izdaje se Tesa Drev Juh pogovarja z direktorjem festivala Bojanom Labovićem.

V ljubljanskem Kinodvoru od včeraj poteka že 10. filmski festival Kinotrip - mladi za mlade. Gost festivala je tudi belgijski režiser Valery Carnoy, ki na festivalu predstavlja svoj celovečerni prvenec, film o odraščanju mladih športnikov z naslovom Ples lisic. Pred mikrofon ga je povabila Petra Meterc. Prevode bere Igor Velše.

''Velike in mračne proizvodne hale delujejo na obiskovalca nadrealistično in navdihujoče. Ostri kontrasti svetlobe in teme poudarjajo fotogeničnost industrijskih interierjev, ki spominjajo na prezrte periferne vedute,'' je zapisal kustos Jernej Kožar ob risbah in slikah akademskega slikarja Miha Štruklja, ki je za svoj motiv izbral proizvodnjo SIJ Metala Ravne na Ravnah na Koroškem. V njej se nahajata jeklarna in kovačnica težkih odkovkov. Likovna dela, katerih temelj je vedno fotografija, ogrodje pa mreža, si lahko ogledamo na razstavi Ohlajanje v Galeriji Ravne.

V Frankfurtu se vse do nedelje zbirajo predstavniki svetovne založniške industrije. Ta največji dogodek v založništvu daje tudi pogled v usmeritve knjigotrštva. Evropejci na leto kupimo kar dve milijardi in pol knjig. Po drugi strani pa skoraj polovica Evropejcev ne bere, ker jih knjige ne zanimajo. Nekaj dogajanja na sejmu ob reki Majni bomo zdaj pregledali z Aleksandrom Čobcem, ki ga je v Frankfurt poklical Rok Valenčič.

V Nemčiji se začenja Frankfurtski knjižni sejem, ki velja za središče svetovnega knjižnega založništva. Sejem ob reki Majni je tudi platforma za menjavo idej. Letos bo v ospredju prostor dialoga v času globalnih napetosti. Med izpostavljenimi glasovi sejma bodo dobitnica Nobelove nagrade za mir leta 2021, filipinska novinarka Maria Ressa, nekdanji generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, Palestinec Mahmoud Muna, ki je znan kot knjigarnar iz Jeruzalema. V Frankfurtu sicer pričakujejo več kot tisoč avtorjev in razstavljavcev iz 92 držav ter strokovnjake iz kar 140 držav, tudi Slovenije.

V ponedeljek se v dvorani Slovenske kinoteke pričenja letošnja Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske kritike in teorije, ki se bolj ali manj redno vsakega oktobra odvija že od leta 1985. V tem času so med domače občinstvo prinesli raznolike in tehtne teoretske, politične, estetske ter družbeno-zgodovinske premisleke filma in kinokulture, vseskozi v poskusu koraka s zeitgeistom posameznega obdobja. Letos sta se Slovenska kinoteka in revija Ekran za Jesensko filmsko šolo povezali s Fakulteto za družbene vede in Centrom za proučevanje kulture in religije, kjer trenutno v okviru projekta MEMPOP poglobljeno raziskujejo spominsko estetiko in strategije spominjanja na področju popularne kulture. Simpozij bo tako potekal pod naslovom Proti pozabi: kvir film in spomin.

Pred enim mesecem smo – zaradi nenadne bolezni žal zaman – v Sloveniji pričakovali gostovanje nekdanjega nagrajenca Vilenice madžarskega pisatelja Lászla Krasznahorkaija, letošnjega lavreata Nobelove nagrade za književnost. Švedska akademija mu jo podeljuje za njegov »presunljivi in vizionarski opus, ki sredi apokaliptične groze potrjuje moč umetnosti«. V slovenščini lahko beremo tri njegove knjige: romana Satanov tango in Vojna in vojna ter zbirko kratke proze Svet gre naprej. Vse je prevedla Marjanca Mihelič in sevedaa jo je novica iz Stockholma razveselila. Z njo se je pogovarjal Vlado Motnikar.